Združenje Europa Donna Slovenija v rožnatem oktobru že tradicionalno pripravlja številne dogodke in aktivnosti, s katerimi osveščamo o pomenu zdravega načina življenja, rednega mesečnega samopregledovanja dojk in zgodnjega odkrivanja bolezni. Oktobrske aktivnosti smo tudi letos, že peto leto zapored, sklenili z obiskom Državnega zbora Republike Slovenije, na katerem smo predstavili svoj pogled na pomen preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni, pozdravili novonastali pododbor za spremljanje raka v Sloveniji, za katerega so v združenju Europa Donna dali pobudo na enem od prejšnjih obiskov ter poslanke in poslance spomnili, da mora obvladovanje raka postati prioriteta slovenskega zdravstva.
Rožnati oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk in mesec, ko se v Združenju Europa Donna Slovenija že tradicionalno posvetimo osveščanju širše javnosti o pomenu zdravega načina življenja, rednega mesečnega samopregledovanja dojk in zgodnjega odkrivanja bolezni. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli skoraj kot 1400 žensk in več kot deset moških (1386 žensk in 14 moških – po novih podatkih, izdanih oktobra 2019 – Register raka za leto 2016), skoraj 400 žensk in nekaj moških pa umre (384 žensk in 8 moških – Register raka za leto 2016). Letos smo v ospredje rožnatega meseca postavili skrb za svoje zdravje. Z zdravim življenjskim slogom danes prispevamo k svojemu zdravju v prihodnosti. Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. V skladu s temi raziskavami lahko prekomerni telesni teži in pomanjkanju telesne aktivnosti pripišemo od 25 do 33 odstotkov vseh primerov raka dojk. Redno gibanje, zdrava in uravnotežena prehrana ter ohranjanje primerne telesne teže predstavljajo tri preproste, vendar ključne odločitve za zdravje.
Tokratnem obisku Združenja Europa Donna Slovenija v Državnem zboru sta se pridružili društvi EuropaColon Slovenija in Društvo Onkoman. Zbrane poslanke in poslance, zaposlene in predstavnike društev so v preddverju velike dvorane Državnega zbora nagovorili predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan, predsednik Odbora za zdravstvo dr. Franc Trček, predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić, predsednik Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan Gregor Pirc, in predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke Ivka Glas. Predstavniki društev onkoloških bolnikov so ob svojem obisku poslance želeli opozoriti, da jim je bila zaupana odgovornost za sedanjost in prihodnost slovenskega zdravstvenega sistema. Društva bolnikov želijo biti vključena v vse vidike obravnave rakavih bolezni – načrtovanje, izvajanje zdravljenja ter ocenjevanje učinkovitosti, saj le tako lahko zagotovijo, da se osredotoča na tisto, kar največ šteje za bolnika.
Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić je v svojem nagovoru poudarila: “Naši skupni cilji morajo biti zmanjšanje umrljivosti zaradi raka, zagotavljanje najboljše diagnostike, zdravljenja in spremljanja bolnikov za čim hitrejšo vrnitev v aktivno življenje, pa tudi zagotavljanje dostojnega, človeka vrednega poslavljanja, ko je bolezen močnejša. Nove tehnologije diagnostike in zdravljenja prinašajo kompleksne in kombinirane postopke s ciljem doseči najbolj učinkovito zdravljenje. Večjim neposrednim in posrednim stroškom obvladovanja raka se lahko izognemo, če bolezen ne napreduje v metastatsko obliko, zato je pomembno, da svoje napore usmerjamo v preventivo, osveščanje o boleznih, simptomih in pomenu zgodnjega odkrivanja. Pozivamo vas, da prisluhnete našim izkušnjam iz zdravstvenega sistema, ko vam lahko povemo, kje škripa, kje je treba poiskati najhitrejše in tudi najboljše rešitve. Želimo si, da bi naša redna srečanja pripomogla k temu, da se bo Slovenija dvignila z nezavidljivega četrtega najslabšega mesta po umrljivosti v Evropi.”
Predsednik Slovenskega onkološega društva za moške OnkoMan Gregor Pirc je obisk v parlamentu izkoristil, da je opozoril na tri stvari, ki so pomembne za onkološke bolnike. “Zelo smo počaščeni, da smo gostje v slovenskem parlamentu, rad bi izkoristil to priložnost in opozoril na enake možnosti za vse in dostopnost do najnovejših zdravil in zdravljenja. Tukaj mislim predvsem na medicino, ki je prilagojena posamezniku in se v svetu vse bolj uveljavlja. Druga pomembna prioriteta je skrajšanje oz. ukinitev čakalnih vrst. Ko moškega prepričamo, da gre k zdravniku, se sooči s prvo težavo, in to je čakanje na prvi pregled. Zatem sledi drugi šok, in sicer čakanje na operacijo po ugotovljeni diagnozi. V UKC Ljubljana, ki je osrednja slovenska bolnišnica, se čaka na operacijo raka sečnega mehurja več kot tri mesece, na operacijo raka ledvic in raka prostate pa več kot 6 mesecev. To je nedopustno. Tretja zadeva pa je letošnja akcija zbiranja sredstev za nakup urološkega simulatorja operacij benigne hiperplazije prostate in raka sečnega mehurja, ki jo izvaja Društvo OnkoMan ob podpori Združenja urologov Slovenije. Simulator je nujen in bi moral biti osnovni del izobraževanja slovenskih urologov.”