Ob diagnozi raka
Ob diagnozi se lahko pojavijo zelo različni občutki: strah, negotovost, žalost, jeza, nemoč, pa tudi olajšanje, ko se zdravljenje začne. Čustveno doživljanje bolezni ni enoznačno in se lahko skozi različna obdobja zdravljenja spreminja.
V ospredju so lahko skrbi glede zdravljenja in njegovih posledic, telesnih sprememb, odnosov z bližnjimi, dela in finančne varnosti, pa tudi vprašanja o prihodnosti. Pogosto se je treba na novo znajti tudi v odnosih z drugimi. Kako povedati otrokom in partnerju? Koliko povedati staršem, prijateljem ali sodelavcem? Kako odgovoriti na vprašanja okolice? In kako ob vsem tem ohraniti nekaj prostora zase?
Psihosocialna podpora
Psihosocialna podpora je lahko eden od načinov, kako se lažje soočamo s temi spremembami in vprašanji. Za nekatere je pomemben predvsem pogovor, za druge pomoč pri spoprijemanju s strahom, negotovostjo ali spremembami telesne podobe, tretji potrebujejo podporo pri odnosih, vračanju na delo ali življenju po zdravljenju.
Poiskati psihosocialno podporo ne pomeni, da bolezni ali situacije ne zmoremo. Pomeni lahko preprosto to, da želimo o tem, kar doživljamo, govoriti z nekom, ki ima za takšne pogovore znanje in izkušnje.
Za pomoč se lahko odločimo kadarkoli – ob diagnozi, med zdravljenjem, po njegovem zaključku ali takrat, ko se pokaže, da bi nam pogovor lahko koristil.
Tudi po končanem zdravljenju
Pomembno je tudi zavedanje, da se stiska lahko pojavi ali nadaljuje po končanem zdravljenju. Strah pred ponovitvijo bolezni se lahko pojavi ob kontrolnih pregledih, ob nenavadnem telesnem občutku, ob novici o bolezni ali smrti nekoga, ki ga poznamo, pa tudi v povsem običajnih življenjskih situacijah.
Ponovno vzpostavljanje vsakdanjega življenja, odnosov in dela je lahko proces, ki potrebuje svoj čas.
Oblike psihosocialne pomoči
Podpora je lahko individualna ali skupinska. Lahko se pogovorimo s kliničnim psihologom, psihoterapevtom ali psihiatrom, lahko pa poiščemo tudi podporo in izkušnje drugih ljudi, ki so se srečali z rakom.
Če postane stiska prevelika ali začne pomembno vplivati na vsakdanje življenje, je dobro poiskati tudi strokovno pomoč. Lečeči zdravnik ali psihiater lahko po potrebi predlaga zdravljenje, tudi z zdravili.
Pomoč ljudem z rakom je na voljo na različnih mestih, poleg Oddelka za psihoonkologijo tudi pri kliničnih psihologih in psihiatrih v drugih zdravstvenih ustanovah. Pomembno je, da lahko vsakdo poišče takšno obliko podpore, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza.
Ni enega samega načina, kako se soočati z rakom. Prav tako ni enega samega razloga, zaradi katerega bi nekdo poiskal pomoč. Za nekatere je dovolj nekaj pogovorov, drugi potrebujejo daljšo podporo, nekateri pa je sploh ne potrebujejo.
Pomembno je, da je možnost psihosocialne podpore dostopna takrat, ko jo posameznik potrebuje, in da je odločitev zanjo sprejeta brez občutka sramu ali stigme.
Psihosocialna podpora v okviru združenja
V okviru Europe Donne Slovenija smo bolnicam, njihovim svojcem in prijateljem pripravili različne možnosti psihosocialne podpore in pomoči pri soočanju z izkušnjo raka dojk in rakov rodil.
Program ROZA smo zasnovali v treh sklopih, ki slonijo na osveščanju širše javnosti o dejavnikih tveganja in pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk in rakov rodil, osveščanju in opolnomočenju bolnic z rakom dojk in raki rodil, ki lahko s svojimi aktivnostmi prispevajo k izidu zdravljenja in pomenu strokovne podpore svojcem bolnic, ki jih bolezen prav tako prizadene in potrebujejo ustrezno psihosocialno podporo.