Rak dojk. Kaj lahko naredim sama?
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in predstavlja približno eno petino vseh rakov pri ženskah. V Sloveniji letno zboli več kot 1500 žensk. Svetovne statistike kažejo, da se število novo zbolelih v razvitem svetu z leti povečuje. Enako velja tudi za Slovenijo, kjer ugotavljamo porast povprečno za 1,7% letno. Vzrokov za porast je verjetno več, gotovo je eden pomembnejših aktivno iskanje bolezni. Drugi pomemben dejavnik je vse daljša življenjska doba žensk.
Za optimalno obravnavo bolnic z rakom dojk je nujen usklajen, timski pristop, v katerega so vključeni kirurgi, radioterapevti, internisti onkologi, radiologi, patologi in po potrebi še specialisti drugih strok. Takšen pristop in predvsem številne nove, posamezni bolnici in značilnostim njenega tumorja prilagojene oblike sistemskega zdravljenja, so pomembno doprinesle k ugodnemu izhodu bolezni. Večino bolnic z izhodiščno loko-regionalno omejeno boleznijo danes uspemo pozdraviti.
A kljub vsemu je bolje preprečevati, kot zdraviti. Vzroka za nastanek raka dojk za večino bolnic ne poznamo. Prav tako še vedno slabo poznamo nevarnostne dejavnike, ki prispevajo k razvoju te bolezni. Vemo, da na pojav raka vplivajo genetski in ne-genetski dejavniki. Na genetske dejavnike ne moremo vplivati, na ne-genetske, vsaj nekatere, lahko.
Genetski dejavniki
Znano je, da je mutacija nekaterih genov (na primer BRCA1, BRCA2, PALB-2, ATM, CHEK2 in drugi), ki sodelujejo pri popravljanju napak v dednem zapisu celice, to je v DNK, povezana z večjim tveganjem za nastanek raka dojk in tudi nekaterih drugih rakov. Vendar s tem lahko razložimo le majhen delež bolezni. Pogostost mutacije v teh genih je v različnih populacijah različna, v našem okolju se pojavlja pri približno 5% vseh bolnic z rakom dojk. Odstotek je višji pri mladih bolnicah in bolnicah s trojno negativnimi raki dojk, pri katerih je lahko tudi do 20%. Tem bolnicam svetujemo genetsko testiranje in v primeru pozitivnega rezultata so na testiranje povabljeni tudi njihovi sorodniki in potomci. Ocenjeno doživljenjsko tveganje, da ženska, nosilka zarodne mutacije v teh genih, razvije rak dojk, je do 85%. Ženskam, ki imajo dokazano mutacijo v teh genih, je svetovano redno sledenje, tako klinično, kot radiološko ter razmislek o preventivni operaciji, to je preventivni odstranitvi obeh dojk. Ker je mutacija nekaterih genov povezana tudi z večjim tveganjem za pojav raka jajčnikov, je nekaterim bolnicam svetovana tudi odstranitev jajčnikov in jajcevodov.
Znano je, da imajo ženske, ki imajo mamografsko goste dojke, večje tveganje za pojav raka dojk. Kakšen je razlog za to, ne vemo, domnevajo da gre za genetsko pogojenost. Nekateri za te ženske poleg mamografije svetujejo še občasne ultrazvočne preglede dojk, čeprav jasnih priporočil glede tega ni. Večje tveganje imajo tudi ženske, ki imajo obremenilno družinsko anamnezo raka debelega črevesa ali jajčnikov ali so bile same že zdravljenje zaradi raka jajčnika.
Ne-genetski dejavniki
Čeprav se rak dojk lahko pojavi že pri dvajsetletni ženski, večina žensk zboli po 50. letu. Višja starost ženske je znan nevarnostni dejavnik za pojav bolezni. Zato je to populacija, pri kateri je smiselno aktivno iskanje bolezni. V Sloveniji prav v teh dneh praznujemo trinajsti rojstni dan Državnega presejalnega programu za raka dojk DORA. V okviru tega programa so vse ženske, prebivalke Slovenije, stare med 50 in 69 let, vsaki dve leti vabljene na mamografijo. Mamografija res da bolezni ne preprečuje, omogoča pa zgodnje odkrivanje bolezni. Manjši obseg bolezni je povezan z manjšim in manj agresivnim zdravljenjem in tudi z boljšim izhodom.
Tveganje za pojav raka dojk je povezano tudi z nekaterimi reproduktivnimi dejavniki. Epidemiološke raziskave so pokazale večjo pojavnost raka dojk pri ženskah z zgodnjo menarho (pred 12. letom) in pozno menopavzo (po 55. letu). Bolj ogrožene so tudi tiste, ki niso nikoli rodile ali so rodile prvega otroka po 35. letu starosti. Biološka osnova za to ni povsem jasna, najverjetneje je povezana z višjo izpostavljenostjo estrogenu. Dojenje deluje zaščitno, vsako leto dojenja zniža tveganje za pojav raka dojk za okoli 4%. Bolj ogrožene so tudi ženske, ki več kot 10 let prejemajo nadomestno hormonsko zdravljenje. Podatki o možnem vplivu kontraceptivov na povečano tveganje za nastanek raka dojk so nasprotujoči. Po izsledkih nekaterih raziskav naj bi večletno prejemanje kontraceptivov, predvsem po 35. letu starosti, tveganje povečevalo, pri mlajših uporabnicah takšne povezave niso uspeli dokazati.
Med bolj ogrožene sodijo tudi ženske, ki so bile v preteklosti izpostavljene ionizirajočemu sevanju. Največkrat so to ženske, ki so imele obsevan prsni koš v okviru zdravljenja druge maligne bolezni, na primer limfoma.
Na vse do sedaj navedene nevarnostne dejavnike nimamo velikega vpliva. Vse več pa je dokazov, da imajo življenjski slog in dejavniki iz okolja pomembno vlogo pri nastanku raka dojk.
Pomemben je zdrav življenjski slog. Čeprav se vrsta prehrane ni pokazala kot pomemben dejavnik, ki bi vplival na pojav raka dojk, pa je zdrava prehrana posredno pomembna. Pomembno je namreč vzdrževanje ustrezne telesne mase. Svetovana je prehrana, ki vsebuje dovolj sadja, zelenjave, prehranskih vlaknin, žitaric, stročnic, manj soli ter čim manj predelanih živil in sladkanih pijač. Visok indeks telesne mase, zlasti pri ženski v menopavzi, je pomemben nevarnostni dejavnik. Prav tako telesna neaktivnost in sedeče delo. Redna telesna aktivnost, to je vsaj 30 minut 5-krat tedensko, ima ugoden vpliv na mentalno zdravje, preprečuje nastanek nekaterih drugih kroničnih bolezni in ima ugoden vpliv na pojav raka dojk. Svetovano je tudi prenehanje kajenja in omejitev uživanja alkoholnih pijač. Dokazano je, da že 3-6 kozarcev vina na teden za več kot 10% zveča tveganje za pojav raka dojk. Mehanizem ni povsem pojasnjen, povezujejo pa ga z dvigom ženskih spolnih hormonov.
Samopregledovanje je pomemben del preventive. Priporoča se vsem ženskam po dopolnjenem 20. letu starosti, enkrat mesečno, najbolje prvi dan po koncu menstruacije. Za bolnice po nastopu menopavze je samopregledovanje prav tako svetovano, enkrat mesečno, najbolje na isti dan. Vendar velja opozorilo, da je občutljivost te metode slaba, zato jo mora dopolnjevati slikovna diagnostika, to je mamografija. Ob vsakem sumu na nepravilnost v dojki je treba čim prej do zdravnika.
Kaj lahko torej naredim jaz sama?
Pomembno je, da skrbimo za zdrav življenjski slog. Pomembno je, da jemo raznoliko in zdravo hrano, da opustimo nezdrave navade in razvade, da vzdržujemo primerno telesno maso in smo telesno aktivni. Pomembno je, da se samopregledujemo in se odzovemo na povabilo presejalnega programa DORA. Pomembno je tudi, da tiste, ki oklevajo, k udeležbi spodbujamo.
Prispevek je pripravila: doc. dr. Erika Matos, dr. med.
Prisluhni še drugim roza novicam.