Povečaj pisavo
> Kakovostno življenje > Prehrana

Zdrava in uravnotežena prehrana naj bo naša prioriteta, saj nam omogoča zdravo življenje. Medtem, ko morajo bolniki z rakom sprva paziti, da bo njihova hrana dovolj kalorična in biti še posebno pozorni na to, da zaužijejo dovolj beljakovin, pa veljajo zanje, ko je zdravljenje končano, v glavnem enaka načela zdravega prehranjevanja in načina življenja kot za zdrave.

Priporočila zdrave in uravnotežene prehrane, ki pomembno vpliva na ohranjanje zdravja, večina od nas že kar dobro pozna. S prehrano je treba vzdrževati normalno prehranjenost in telesno in duševno zmogljivost. Temelj zdrave prehrane je raznovrstna in uravnotežena prehrana sestavljena iz vseh skupin živil v razumnih količinah, s katero telo dobi dovolj kalorij in nujno potrebnih hranilnih snovi. Če zaužijemo preveč hrane, tudi če je le-ta zdrava, bo telesna teža naraščala.

Pomembno je, da je v hrani, ki jo zaužijemo, čim manj predelanih živil. Najbolje je, da hrano pripravljamo iz svežih, ekološko pridelanih živil in da uživamo hrano s čim manj dodanimi konzervansi, aditivi in solmi. Izbira ustreznih sestavin in priprava kakovostnega uravnoteženega obroka ni tako težka, kot se morda zdi na prvi pogled.

Med zdravljenjem

 Pri bolniku z rakom se zaradi bolezni spremeni presnova, zlasti se poveča propad mišičnih struktur v telesu, bistveno slabša je tudi njihova obnova.  

Vzrokov za presnovne spremembe je več, najpomembnejši je provnetni odziv organizma (sistemski vnetni odziv ali s tujko SIRS), ki ga sproži bodisi tumor (rakaste celice lahko izločajo različne snovi in negativno vplivajo na presnovo) bodisi onkološko zdravljenje (cilja na zmanjšanje delitev tumorskih celic, posledično pa učinkuje tudi na telesu lastne celice, ki imajo hiter življenjski cikel – koža, prebavila, žleze).  

Onkološka bolezen in terapija sta zelo pogosto povezana z različnimi prehranskimi zapleti: izguba apetita, prezgodnja sitost, slabost in bruhanje, sprememba v okušanju hrane, vneta sluznica prebavne poti, suha usta/usta brez sline, bolečina v ustih in grlu, ki oteži žvečenje in požiranje, driska, zaprtje, preobčutljivost na laktozo (mlečni sladkor). To poveča tveganje za neustrezen vnos hranil v telo, posledica pa je lahko podhranjenost. Posledica podhranjenosti so povečano tveganje za nastanek zapletov, zmanjšan odziv na zdravljenje in slabše prenašanje zdravljenja, slabša kakovost življenja, krajše preživetje in večji stroški. 

Priporočila za prehrano bolnikov z rakom se nekoliko razlikujejo od priporočil zdrave varovalne prehrane. Osnovno priporočilo je zato zdrava in uravnotežena prehrana, prilagojena bolnikovim povečanim potrebam po beljakovinah in energiji. Spremembe v presnovi navadno povečajo predvsem potrebo po beljakovinah in energiji.  

Ker bolniki pogosto ne zmorejo zaužiti večjih količin hrane, je smiselno posegati po hrani z večjo energijsko gostoto. Pripravljena naj bo iz kakovostnih živil, tako da je tudi v manjši količini hrane zadostna vsebnost mikrohranil in na način, da jo bolnik lahko zaužije. 

Pravilno prehranjevanje med boleznijo in zdravljenjem je hkrati pomembno, ker:  

  • vzdržuje normalno prehranjenost organizma (ohranjanje telesne teže in zaloge gradnikov in energije v telesu),  
  • preprečuje razvoj kaheksije oziroma zavira njeno napredovanje, 
  • ohranja ali celo izboljša telesno kondicijo in dobro počutje,  
  • zmanjša splošne neželene učinke zdravljenja in tiste, ki vplivajo na prehranjevanje,  
  • krepi imunsko odpornost organizma in zmanjša tveganje za okužbe, 
  • omogoči hitrejše celjenje ran in ozdravitev,  
  • izboljša izid zdravljenja. 

Beljakovine 

Beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali in elementi v sledovih so hranilne snovi, ki jih celice, tkiva in organi človeškega telesa potrebujejo za izgradnjo, obnovo in delovanje. Najboljši način za zagotovitev vnosa vseh potrebnih hranilnih snovi je uživanje mešane in pestre hrane. Beljakovine so vir življenjsko pomembnih aminokislin, ki preprečujejo povečano razgradnjo telesnih beljakovin, pospešujejo izgradnjo novih telesnih celic in so nujne za učinkovito imunsko odpornost organizma. Nekatere aminokisline so esencialne, to pomeni, da jih naše telo ne tvori samo. Zato jih moramo vnesti s hrano. 

Ogljikovi hidrati 

Ogljikovi hidrati in maščobe so hranilne snovi, ki prinašajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote. Poleg tega, da so maščobe koncentrat energije, so potrebne tudi za sintezo nekaterih hormonov in so vir v maščobah topnih vitaminov A, D, E in K. 

Mikrohranila 

Mikrohranila (vitamini, minerali in sledi posameznih elementov) so neenergetske sestavine, ki delujejo v številnih presnovnih procesih v organizmu in so potrebni za delovanje vsake celice. V telo jih vnašamo predvsem s svežim sadjem in zelenjavo. 

Tekočina 

Poleg hrane je izjemno pomembna tudi tekočina. Voda spada med bistveno hranilo, ki ga potrebuje vsaka celica našega organizma. Voda nadzira telesno temperaturo, gradi telo (60% telesne teže predstavljan voda). 

Prehranski dodatki 

Ob večjih prehranjevalnih težavah, povezanih z izgubo telesne mase, klinični dietetik poleg praktičnih ukrepov lahko svetuje tudi uživanje različnih farmacevtsko pripravljenih prehranskih dodatkov, saj ti zmanjšajo ali celo preprečijo izgubo telesne teže kljub presnovnim spremembam. 

Kakšna naj bo prehrana po zaključenem zdravljenju?

V obdobju okrevanja po zaključenem zdravljenju je za regeneracijo organizma pomembno, da vsaj še naslednje tri mesece upoštevajo priporočila prehrane bolnika z rakom. Priporočeno je nadaljevanje uživanja hrane, ki je bogata z beljakovinami, vitamini in minerali. 

Večina prehranjevalnih težav, ki so posledica onkološkega zdravljenja, izzveni nekaj tednov po zaključenem zdravljenju. Če ni prehranjevalnih težav, lahko postopno (približno v treh mesecih) preidete na uravnoteženo varovalno prehrano. Ta pripomore k ohranjanju zdravja in preprečevanju pojava kroničnih bolezni.  

S prehrano vzdržujemo normalno prehranjenost in telesno ter duševno zmogljivost. Nobeno živilo samo po sebi ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato je priporočeno uživati raznovrstno, pestro in mešano hrano. Z izborom bolj kakovostno, ekološko pridelanih živil, s čim manj dodanimi konzervansi, aditivi in solmi, v telo vnašamo več koristnih hranil v manjši količini hrane. 

Bojazen, da bi s tem telo hranilo tudi raka je odveč. Rakave celice so tudi celice, ki rabijo hranila, da preživijo, vendar pa je večina celic zdravih in ravno te moramo podpreti, da se bodo lahko borile z boleznijo. 

Pogoste so lahko pasti alternativne prehrane… Nekritična uporaba lahko resno škoduje zdravju ali ogrozi življenje.  

Telesna dejavnost in zakaj gibanje koristi?

Telesna dejavnost ima številne pozitivne učinke na človeško telo. Preveč počitka in premalo telesne aktivnosti pri bolnikih s kroničnimi obolenji še dodatno pospešujeta razvoj kroničnih bolezni in funkcionalno opešanje telesa. 

Med bistvene značilnosti spremembe presnove pri kroničnem obolenju sodi zlasti povečana razgradnja in slaba obnova beljakovinskih struktur v telesu. To vidimo kot hitro izgubljanje funkcionalnih tkiv telesa, predvsem mišic. Najpomembnejši ugodni učinki telesne vadbe pri bolnikih s kroničnimi obolenji so vzdrževanje in tudi povečanje fizičnih sposobnosti, preventiva pred izgubo mišične mase, samostojnost, boljše psihično počutje in boljša samopodoba. Vadba naj bo redna in takšna, da bo prijetna. Redna telesna vadba za večino bolnikov z rakom je torej izjemno koristna v obdobju bolezni in njenega zdravljenja ter kot rehabilitacija po bolezni. 

Knjižica Prehrana in rak

Europa Donna je leta 2014 skupaj s strokovnjaki Onkološkega inštituta pripravila dopolnjeno izdajo knjige s priporočili o prehrani bolnikov z rakom. Knjiga Prehrana in rak, s podnaslovom Kaj jesti, če zbolimo, so napisale naše priznane strokovnjakinje: dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s., specialistka klinične dietetike, Katja Kogovšek, dr. med., dr. Irena Sedej, univ. dipl. inž. živ. tehn., klinična dietetičarka in Eva Peklaj, univ. dipl. inž. živ. tehn., klinična dietetičarka.

Nastala je serija treh knjižic o prehrani, ki so namenjene prehrani bolnikov s težavami pri požiranju in bolnikov s ileostomo in kolostomo, ki jih lahko poiščete med publikacijami objavljenimi na naši spletni strani.