V okviru kampanje Valuta raka (Cancer currency), ki jo je začela Evropska zveza Europa Donna, sodeluje tudi Simona Ahčin. Kampanja opozarja na bolnice z napredovalim rakom dojke. Napredovali rak dojke je neozdravljiv, bolnice pa žal ne vedo, koliko časa jim je še ostalo. Za kampanjo je svojo zgodbo o napredovalem raku dojke delila tudi naša članica Simona Ahčin.
Zgodbo smo prevedli v slovenski jezik:
Moje življenje se ni sesulo enkrat, temveč dvakrat – ob vsaki diagnozi
Pred boleznijo sem bila popolnoma predana službi. Vedno je bilo samo delo, delo, delo in nič časa zame. Potem pa je prišla prva diagnoza – zgodnji stadij raka dojke. Po navadi diagnoza rak pomeni smrt – je smrtna diagnoza – ampak ne zame. Odločila sem se, da se bom borila. Začela sem bolj skrbeti zase. Naučila sem se vzeti si čas zase. Življenje je bilo dobro, pet let. Potem pa sem bila po zdravniškem klicu povabljena nazaj na pregled. Tam sem izvedela, da se je rak razširil na pljuča.
Diagnoza napredovali rak dojke spremeni vse. Je nekaj, proti čemur se ne moreš boriti. Nekaj, s čimer se težko sprijazniš. Mogla sem se res zamisliti – imeti globok pogovor sama s seboj, kdo želim biti na svoji smrtni postelji. Želela sem si, da takrat ne bi imela obžalovanj, zato sem se odločila, da ne ostanem doma in se smilim sama sebi. Nisem se želela vrniti v službo, delala sem kar sem želela. Šla sem na pohode. Potovala. Počela, kar mi je srce poželelo.
Mislim, da sem imela veliko srečo s svojim napredovalim rakom dojk. Postavila sem si vodilo – dokler sem na tem svetu, bom počela, kar bom želela. In do sedaj sem to počela. Počutila sem se polna energije in življenja. Tako drugače od drugih, ki niso imeli takšne sreče.
Šele sedaj se počutim kot nekdo, ki živi z napredovalim rakom dojk.
Ni enostavno. Ampak napredovali rak dojk ne pomeni konec sveta. Moraš samo najti svojo energijo in način za boj v sebi. Ne samo z napredovalim rakom dojk, ampak tudi z vsako boleznijo, stresnim položajem in problemom v življenju. Pred diagnozo sem bila dobra oseba, ampak zdaj sem še boljša, saj namenim več časa sebi. Vsemu. Ponosna sem na to. Ne morem biti bolj jasna, kot da vsem svetujem, da tvegajo v življenju. Sedaj storite, kar želite. Ne čakajte na jutri, ker ne veste, kaj bo prinesel naslednji dan.
Ljudje se morajo zavedati, kaj pomeni živeti z napredovalo boleznijo, ampak se morajo tudi zavedati, da lahko še vedno živimo. Drugim moramo dati vedeti, da se ne sramujemo svojih zgodb, svojih bolezni. Pripovedujemo zgodbe, da bi drugi vedeli, da niso sami – da smo tukaj zanje. Nekega dne nas ne bo več. Ampak naše zgodbe bodo ostale.
Simona Ahčin