Pohod na Donačko goro bomo izvedli v soboto 12.10.2019.
Zbrali bi se ob 13,30 uri pred Rudijevim domom na Donački Gori.
Tisti, ki se boste udeležili teka in hoje v Slovenski Bistrici – zbirna točka za skupni odhod bo pred osnovno šolo Pohorskega odreda Slovenska Bistrica – odhod ob 12. uri. Do Donačke gore je približno 45 minut vožnje.
Za tiste,ki pridete sami na zbirno točko Rudijev dom – dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana – Maribor se usmerimo na izvoz Dramlje in cesti naprej sledimo v smeri Šentjurja, Rogaške Slatine in Rogatca. V Rogatcu pa nas oznake za Donačko goro usmerijo levo. Naprej v križiščih sledimo oznakam za Donačko goro in Rudijev dom. Dobro označena cesta pa nas nato pripelje do Rudijevega doma, v bližini katerega parkiramo.
Ob vikendih je običajno gneča na parkirišču ob Rudijevem domu, tako da se lahko avtomobili pustijo tudi nižje ob cesti in se po asfaltirani cesti odpravite peš do Rudijevega doma. Lahko zapeljete do doma, obrnete vozilo in potem parkirate ob poti navzdol na najbližjem možnem mestu ob asfaltirani cesti. Pot po asfaltirani cesti do Rudijevega doma vam omogoča tudi nekaj lepih razgledov. Pred odhodom na pot bi se v Rudijevem domu dogovorili tudi za topel obrok.
Opis poti:
Od Rudijevega doma nadaljujemo po makadamski cesti v smeri Donačke gore. Po nekaj deset metrih pa pridemo na razpotje, kjer nadaljujemo desno na kolovoz, ki se začne vzpenjati. Po nadaljnjih nekaj korakih hoje pa pridemo do informativne table, ki označuje začetek pragozda Donačka gora. Kolovoz se nato spremeni v dobro shojeno peš pot, ki se vpenja v ključih. Pot, ki poteka skozi gozd pa nas višje pripelje do spominske plošče, ki je postavljena v spomin dr. Ernstu Froelichu, ki je leta 1853 nadelal pot na Donačko goro. To je bila tudi prva označena planinska pot v Sloveniji. Pot naprej pa nas hitro pripelje na greben Donačke gore, kjer pot zavije levo in nas v nekaj minutah vzpona pripelje na zahodni vrh.
Če želimo lahko vzpon podaljšamo še na bližnji 20 minut oddaljen vzhodni vrh.
ČAS HOJE: 1,30h
(če se podamo še na vzhodni vrh cca 2,30h skupne hoje, a je pot ozka in z ene strani prepadna, tako da je ne priporočam vsem)
Po prihodu nazaj na kočo bi se okrepčali, nato bi se z avtomobili zapeljali v dolino do Rogatca, kjer je muzej na prostem, ki si ga lahko ogledamo.
Pohod koordinira Anka Pušnjak. Prijave in dodatne informacije na elektronskem naslovu: sportna@europadonna.si.
Izberite pohod v skladu s svojimi zmožnosti in sposobnosti. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Pridržujemo si pravico do spremembe oziroma odpovedi pohoda. Fotografije s pohoda bomo lahko uporabili v Novicah Europa Donna, na spletni strani in/ali Facebook strani. V kolikor ne strinjate z objavo fotografij, to sporočite koordinatorici pohoda pred fotografiranjem.
________________________________________
Odpiralni čas – Muzej na prostem Rogatec
april – oktober, torek – nedelja, prazniki, 10 – 18 h
november – marec, sobota, 10 – 16 h
Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine – OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom.
Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije – vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja.