O nevarnostih alternativnih diet in priporočilih za uravnoteženo prehrano onkoloških bolnikov
piše Asis. Eva Peklaj, uni.dipl.inž.živ.tehnol., klinični dietetik, Onkološki inštitut v Ljubljani
Diete, ki obljubljajo ozdravitev bolezni
Pri tovrstnih dietah, gre za alternativne oblike prehrane, ki se bolj ali manj oddaljujejo od splošno priznanih prehranskih navad v našem okolju in ne upoštevajo načel varovalne oziroma uravnotežene prehrane, vsekakor pa se močno oddaljujejo od specifičnih potreb, ki jih ima onkološki bolnik. O pozitivnem učinku teh načinov prehranjevanja, nimamo znanstvenih dokazov.
Iz klinične prakse in na podlagi znanj o telesni presnovi v času bolezni vemo, da njihova nekritična uporaba lahko bolnikom resno škoduje in ogroža življenje. Pri bolniku, ki ni dobro prehranjen se neželeni učinki zdravljenja in bolezni bolj izrazijo, poveča se tveganje za zaplete med zdravljenjem, zmanjša se učinek zdravljenja in poveča tveganje za umrljivost. Skupna značilnost vseh alternativnih diet je predvsem, da so neuravnotežene, bolnik z njimi dobi premalo energije in hranil, premalo vitaminov in mineralov in vodijo v podhranjenost.
Po študijah se okoli 50 odstotkov bolnikov z rakom odloči za komplementarno obliko zdravljenja, od tega najpogosteje uporabljajo alternativno prehrano in prehranske dodatke. Glavni namen je po mnenju bolnikov podpora imunskega sistema in vera, da z določeno dieto razstrupljajo telo.
Učinki postenja
Najbolj ekstremna oblika tovrstnih diet je postenje, bodisi samo z vodo ali pa z zelenjavnimi sokovi. Post je delna ali popolna omejitev uživanja hrane za določen čas. Postenje ni nikakor čiščenje organizma ali pa čudežno zdravilo za bolezen, kot pravijo njegovi zagreti zagovorniki. Post ni nikakršna medicinska terapija, kot del terapije ga ne opredeljujejo nobene smernice za zdravljenje raka. Post v telesu sproži evolucijske mehanizme za preživetje, ki pa so nič drugega kot presnovni stres. Dokler je človek zdrav in mlad, presnovni stres telo lahko nekako prenese. Za bolnike z rakom pa je dodaten stres hudo breme. Prilagoditev posameznika na stradanje je odvisno od zaloge energije, trajanja stradanja in dodatnih stresnih dejavnikov. Telo pri dolgotrajnem postu začne za vir energije porabljati maščobe, presnova glukoze je uravnana z omejevanjem njene proizvodnje iz aminokislin in telo začne izkoriščati ketonska telesa. Postenje pri zdravih vodi v manjšo izgubo mišične mase. Pri bolnikih z rakom pa so ti prilagoditveni mehanizmi moteni in zato je evolucijska adaptacija vklopa maščobne rezerve je slabo izrabljena, razgradnja mišičnih beljakovin se pospeši, da bi zadovoljil potrebe po glukozi, kar ima za posledico propad mišične mase. Zmanjšanje mišične mase privede do slabšega izida bolezni, do več zapletov pri zdravljenju in tudi do večjih stroškov zdravljenja. Bolnik pade v začaran krog telesnega propadanja, ki je daleč od zdravega in zdravilnega.
Podhranjenost
Ob postu telo bolnika z rakom postane podhranjeno, bolezen gre svojo pot in hitreje napreduje. Podhranjenost bolnika ne bo le vplivala na izgubo mišične mase, ampak bo zmanjšala tudi funkcionalnost mišic in organov, saj slabijo pljučna, srčna, ledvična in jetrna funkcija. Prizadeta so predvsem prebavila, kar pomeni, da bo ob podhranjenem bolniku absorpcija hrane veliko slabša. Poslabša se tudi delovanje imunskega sistema in kognitivne funkcije posameznika. Slabo je celjenje ran, več je ponovnih sprejemov v bolnišnico, motena je termoregulacija (bolnike konstantno zebe in ob okužbi nimajo povišane temperature). Podhranjenost torej prizadene celotno telo in poslabša kakovost življenja. Kar 80 – 84 odstotkov bolnikov zaradi bolezni izgubi telesno maso, postenje in alternativne diete pa bodo izgubo telesne mase le še poglobile.
Prehrana onkološkega bolnika
Večina celic v telesu je kljub bolezni zdravih, in te zdrave celice je potrebno maksimalno podpreti, da se bodo lahko borile z boleznijo. Desetodstotna izguba telesne teže pred boleznijo ali izguba 2,5 kg na telesni teži v 6 do 8 tednih pomembno vpliva na presnovo telesa. Pravočasna strokovna prehranska podpora je učinkovita in to že prehranski ukrep, s katerim omogočimo, da bolnik pridobi 1 do 2 kilograma ali celo, če samo preprečimo nadaljnje hujšanje.
Vzrokov za izgubo telesne teže je več, le-ti nastanejo kot posledica same bolezni ali pa specifičnega zdravljenja. Simptomi, ki vplivajo na vnos hrane so: anoreksija, depresija, anksioznost, utrujenost, zgodnja sitost, bolečina, mehanska zapora, malabsorpcija, slabost, bruhanje, diska, vnetje sluznic. Pri večini bolnikov s tumorji se namreč sproži sistemski vnetni odziv. Presnovne spremembe onemogočajo obnovo telesne celične mase samo s prehransko podporo in temu procesu pravimo rakasta kaheksija. Kaheksija je multi-faktorski sindrom, pri katerem so izraženi huda izguba telesne mase, mišičja in maščevja ter povišana razgradnja beljakovin zaradi osnovne bolezni (raka).
Prilagojenost
Zaradi vseh presnovnih sprememb, ki se v telesu dogajajo med onkološkim zdravljenjem, moramo prehrano vedno prilagoditi presnovnemu stanju bolnika. Energijske potrebe bolnika za ustalitev telesne teže pri aktivnih bolniki 30 – 35 kcal na kilogram telesne teže na dan. Bolnik naj si hrano razdeli v vsaj 5 obrokov, ki naj bodo sestavljeni iz kakovostnih živil. Potrebe po beljakovinah so povečane in so med 1,2 in 2 g beljakovin na kilogram telesne teže na dan. Beljakovine so ključne pri preprečevanju razgradnje telesnih beljakovin, nastajanju novih telesnih celic in so nujne za učinkovito delovanje imunskega sistema. Treba je izbirati kakovostne vire beljakovin, kot so ribe, mleko, mlečni izdelki, pusto meso, perutnina in jajca. Poskrbeti moramo tudi za zadosten vnos ogljikovih hidratov, ki so glavni vir energije za naše telo, ki jo celice potrebujejo za svoje delo in za proizvodnjo toplote. Glavni viri so žitarice in izdelki iz žit (kruh, testenine, kosmiči), stročnice, sadje in med. Maščobe so vir energije, gradniki celičnih membran in ključne za proizvodnjo nekaterih hormonov in topilo za vitamine A, D, E in K. Kot vir maščob se priporoča rastlinska olja, maslo, oreščke, ribe. Dodatek 1,4 do 2 g eikozapentanojske maščobne kisline (EPA) izboljša zdravljenje bolnikov z rakom, saj znižuje vnetni odgovor organizma in je pomembna sestavina prehranske intervencije pri bolnikih z rakasto kaheksijo.
Dodatki in druge možnost
Ob nezadostnem vnosu hranil skozi usta ali ob hudi podhranjenosti se pri bolnikih uvedejo tudi oralni prehranski dodatki, energijsko in hranilno bogati napitki, s katerimi nadomestimo razliko med dejanskim vnosom in potrebami. Tako preprečimo ali upočasnimo izgubo telesne teže. Če bolnik tega ne prenese, se lahko poslužujemo tudi hranjenju po cevkah v želodec ali tanko črevo ali pa hranjenju v žilo.
Z ustrezno prehrano onkološki bolnik zmanjša tveganje za zaplete, izboljša odziv na zdravljenje, zmanjša neželene učinke zdravljenja, izboljša kakovost življenja in omogoči daljše preživetje.