Poklicna rehabilitacija
Po končanem zdravljenju, ko je končana tudi rehabilitacija in so znani rezultati vseh postopkov, osebni zdravnik ali zdravniška komisija, ki podaljšuje bolniški stalež, oziroma izbrani onkolog predlaga oceno preostale delazmožnosti pred invalidsko komisijo. Večina onkoloških bolnic je še zaposlena in če so jim po končanem zdravljenju ostale trajne posledice, težje opravljajo delo, kot so ga pred boleznijo, ali ne zmorejo delati polnih osem ur, potrebujejo prilagoditev delovnega mesta. V tem postopku se ocenjuje zdravstveno stanje in preostala delazmožnost glede na zahteve in obremenitve delovnega mesta, ki je odvisna od funkcijskega stanja posameznice po vseh postopkih zdravljenja in rehabilitacije ter od zahtev in obremenitev na delovnem mestu. Pri oceni se seveda upošteva tudi psihološko stanje. Včasih traja precej dolgo, da se bolnice sprijaznijo z boleznijo in vsemi rezultati zdravljenja. Prilagoditev pogosto ni preprosta in je popolnoma individualna.
Delo je pomemben dejavnik kakovosti življenja in pozitivno vpliva na telesno, psihološko in finančno stanje osebe. Delovno aktivnost povezujemo z večjo socialno vključenostjo, boljšim telesnim in duševnim zdravjem ter izboljšano kakovostjo življenja.
Zgodnja poklicna rehabilitacija po ZZZS
Da bi olajšali vračanje na delovno mesto po zdravljenju izvaja Center za poklicno rehabilitacijo (CPR), ki deluje znotraj Univerzitetnega rehabilitacijskega centra URI -SOČA zgodnjo poklicno rehabilitacijo v okviru ZZZS, s katero bolnici pomaga ohraniti njeno delovno mesto ali najti drugo ustrezno delo, ki omogoča poklicno delo kljub zdravstvenim težavam že v postopku zdravljenja. Gre za prostovoljno odločitev bolnice za sodelovanje v postopkih vračanja na delo, s katerim se ji zagotovi dolgotrajno podporo.
Pri tem postopku sodelujejo bolnica, delodajalec ter strokovni tim (lečeči osebni zdravniki, zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa, psiholog/ klinični psiholog, socialni delavec, delovni terapevt, rehabilitacijski tehnolog, …
Namen zgodnje poklicne rehabilitacije je, da se bolnica čim prej vrne na svoje ali prilagojeno delovno mesto. Zgodnje vračanje na delovno mesto lahko vpliva na hitrejše okrevanje, ohranitev stika z delovnim okoljem in rutino dela, občutek produktivnosti ter ohranitev stika in odnosov s sodelavci.
Napotnico za rehabilitacijsko oceno na URI- Soča lahko izdajo izbrani osebni zdravnik ali specialist drugih strok.
Če se bolnica ne odloči za zgodnjo poklicno rehabilitacijo, ima še vedno izbirno pravico do poklicne rehabilitacije po ZPIZ-u, za katero lahko zaprosi v postopku pridobivanja invalidnosti.
Postopek pridobivanja invalidnosti, telesne okvare in poklicne rehabilitacije po ZPIZ-2
O postopku pridobivanja invalidnosti po ZPIZ-2 smo že pisali na naši spletni strani (vir spodaj). Gre za postopek, ki se prične po končanem zdravljenju ko je končana tudi rehabilitacija in so znani rezultati vseh postopkov.
Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja lahko bolnice podajo same, njihov osebni zdravnik ali izvajalec medicine dela v soglasju z osebnim zdravnikom. Izpolniti je potrebno predpisani Obrazec IZ-1 in priložiti medicinsko dokumentacijo-izvide, ter vse skupaj poslati na ZPIZ. V primeru, da je bolnica postopek pričela sama in medicinska dokumentacija ni popolna, se bo le-ta zahtevala od njenega osebnega zdravnika.
Po prejemu Predloga za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ZPIZ prične s postopkom zbiranja delovne dokumentacije. Predpisane obrazce izpolni bolnica (DD-2) in delodajalec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela in strokovnim delavcem s področja varstva in zdravja pri delu (DD-1), oz. Zavod RS za zaposlovanje v primeru, da bolnica ni zaposlena.
Poklicna rehabilitacija
Poklicno rehabilitacijo je možno pridobiti le v postopku pridobivanja statusa invalida. Če izvedenec invalidske komisije meni, da bi bila pri bolnici smiselna poklicna rehabilitacija, se njej in njenemu delodajalcu predstavi možnost poklicne rehabilitacije. V primeru, da se odloči za to možnost, bolnica poda izjavo (na obrazcu DD-2), da se želi poklicno rehabilitirati. ZPIZ jo v tem primeru napoti na obravnavo na strokovno institucijo s področja medicine dela ali poklicne rehabilitacije, ki poda mnenje o poklicni rehabilitaciji, na podlagi katerega invalidska komisija poda izvedensko mnenje.
Ko ZPIZ prejme zahtevo s popolno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. Bolnica je poklicana pred invalidsko komisijo in takrat je tudi zadnji rok za odločitev poklicne rehabilitacije.
Na podlagi ugotovitev invalidske komisije bolnica prejme odločbo, s katero se ugotovi, da invalidnost pri njej ni podana, oziroma se jo razvrsti v določeno kategorijo invalidnosti in odloči o:
- pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti:
- premestitev
- če je zmožna za delo na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom,
- če se bo v okviru poklicne rehabilitacije usposobila za drugo delo, ki ga bo opravljala s polnim delovnim časom.
- delo s krajšim delovnim časom, najmanj štiri ure dnevno, oziroma 20 ur tedensko pridobi:
- če ni več zmožna za delo s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem dela,
- če ni več zmožna s polnim delovnim časom opravljati drugega dela.
- poklicna rehabilitacija (celosten proces, v katerem se bolnico strokovno, fizično in psihosocialno usposobi:
- za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje
- za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se ji prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
- premestitev
Poklicna rehabilitacija je lahko tudi izbirna pravica bolnice, ki jo lahko uveljavi namesto pravice do premestitve ali dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno. Zahtevo za izbirno pravico se lahko poda najkasneje na dan obravnave na invalidski komisiji I. stopnje.
Višina invalidske pokojnine je odvisna od spola in starosti, vzroka nastanka invalidnosti, od dopolnjene pokojninske dobe in plač oziroma osnov zavarovanja.
Vključevanje v delovni proces po zaključenem zdravljenju je pomemben psiho ekonomski korak za bolnico, ki velikokrat naleti na ovire in s tem na dodaten nepotreben stres. Opaziti je, da bolnice in delodajalci niso dovolj seznanjeni, da je možnost poklicne rehabilitacije po ZPIZ del ocene invalidnosti. Največkrat zaradi nezadostnega medsebojnega sodelovanja, ter pomanjkljivega sodelovanja z izvajalcem medicine dela ali pooblaščene osebe za varnost pri delu, ponekod pa tudi sami izvajalci medicine dela niso dovolj seznanjeni z možnostjo poklicne rehabilitacije. Pomembno bi bilo, da aktivnosti v pripravljalnem postopku pred predstavitvijo invalidski komisiji s strani delodajalca ne bi bili zgolj formalne, temveč vsebinske, s katerimi bi le-ta prevzel aktivno vlogo na senatih invalidske komisije.
Piše: Darja Molan
Članek je bil objavljen v Novicah Europa Donna, decembra 2020.