Paliativni pristop v obravnavi bolnika naj bi se začel že zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in naj bi se sprva tudi prepletal z zdravljenjem usmerjenim k upočasnjevanju osnovne bolezni. Z napredovanjem osnovne bolezni običajno paliativna oskrba v obravnavi prevlada in se nadaljuje z obravnavo v procesu umiranja, smrti in žalovanja. Ob iztekajočemu življenju si vsak človek želi, da mu je zagotovljena najboljša kakovost življenja, dostojanstvo, spoštovanje in upoštevanje njegove volje. Oskrba umirajočega bolnika je zgolj del celostne paliativne oskrbe.
Zdravstveni delavci (običajno gre za multidisciplinarni pristop) si v paliativni oskrbi prizadevajo za obvladovanje telesnih težav napredovale bolezni in izvajanje kakovostne zdravstvene nege, skrbijo tudi za lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih stisk. Zdravljenje in obvladovanje težav načrtujejo individualno, glede na bolnikovo zdravstveno stanje, možnosti, ki so zanj primerne ter tudi glede na njegove želje. Pri tem je pomembno, da težave dovolj zgodaj prepoznajo, jih ocenijo ter pravočasno in ustrezno ukrepajo. Paliativna oskrba ne nadomešča onkološkega zdravljenja, ampak ga dopolnjuje. Skupaj predstavljata možnost za kakovostno in daljše življenje, tudi kadar ozdravitev in zazdravitev osnovne maligne bolezni ni več možna.
Pomembna je ustrezne veščina komunikacije ter sočutno podajanje informacij glede predvidenega poteka bolezni in dodatnih možnosti oskrbe. V paliativni oskrbi stremijo k preprečevanju za bolnika nepotrebnih sprejemov v bolnišnico in neučinkovitih ter pogosto obremenilnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov ob koncu življenja.
Glavni elementi paliativne oskrbe so:
- posameznemu bolniku prilagojeno obvladovanje problemov (telesnih, psiholoških, duhovnih, socialnih) v obdobju obravnave neozdravljive bolezni,
- strokovna oskrba v zadnjem obdobju življenja in med umiranjem,
- podpora družini med boleznijo in med žalovanjem.
Ministrstvo za zdravje podpira razvojne spremembe paliativne oskrbe na vseh področjih zdravstvene dejavnosti in se zavzema za krepitev strokovne obravnave na primarni ravni (v domačem okolju). Na Ministrstvu za zdravje od leta 2010 deluje delovna skupina, v kateri sodelujejo strokovnjaki posameznih strok, ki spremljajo izvajanje akcijskega načrta Državnega programa paliativne oskrbe, pripravljajo pobude in povezujejo strokovnjake z različnih strokovnih področij z namenom, da se v Sloveniji sistemsko uredi izvajanje paliativne oskrbe.