Že od leta 2000, 4. februarja obeležujemo Svetovni dan raka, ki letos poteka pod sloganom Zapolnimo vrzel v oskrbi. Svetovni dan raka je pobuda Mednarodne zveze za obvladovanje raka (Union for International Cancer Control), ki je namenjena povezovanju strokovnjakov in zagovornikov bolnikov z namenom zmanjšanja svetovnega bremena raka, spodbujanja večje pravičnosti in vključevanja obvladovanja raka v svetovno zdravstveno in razvojno politiko.
Polovica svetovnega prebivalstva nima dostopa do vseh osnovnih zdravstvenih storitev. Ko govorimo o raku, mnogi od nas nimajo osnovne oskrbe kljub dejstvu, da živimo v času osupljivega napredka medicine pri preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju raka.
Vrzel, o kateri govorimo, stane življenja. Ljudje, ki potrebujejo zdravljenje raka, pogosto naletijo na ovire – izobrazba, višina dohodka, geografska lokacija, rasa, pripadnost, spol, leta in stil življenja so le nekateri izmed dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na dostopnost do zdravljenja raka.
Vrzel vpliva na vse. Mogoče imate občutek, da na vas ne, ampak verjetno pa vpliva na nekoga, ki ga poznate. Kljub temu da je vrzel bolj opazna v državah z nizkim in srednjim dohodkom, se tudi v državah z visokim dohodkom kažejo velike neenakosti.
Vrzel lahko zapolnimo. To lahko dosežemo z izobraževanjem javnosti o preventivi proti raku, izobraževanju zdravstvenih delavcev z znanjem, kako zmanjševati neenakosti pri zdravljenju raka, močnejšo primarno zdravstveno oskrbo, pripravo programov in iniciativ za naslavljanje neenakosti pri dostopu do zdravljenja raka, povečanju virov (tako finančnih kot človeških), namenjenih raziskavam raka, implementacijo državnih programov za preprečevanje raka in kontrolne načrte ki naslavljajo specifične potrebe in vire.
Več si lahko preberete na spletni strani: https://www.worldcancerday.org/.
Ob tej priložnosti sta Evropska komisija in OECD izdala poročilo o stanju neenakosti na področju raka v državah članicah. Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da ima vsak posameznik dostop do onkološkega zdravstvenega varstva in da je enakost oskrbe bolnikov z rakom na visoki ravni, saj ne glede na različno socio-ekonomsko razvitost regij ne beležimo večjih razlik med njimi. Poročilo ugotavlja tudi, da smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih uspeli nadpovprečno povišati preživetje bolnikov glede na EU, za več kot 10 %, za kar gre pripisati tudi ciljem in ukrepom Državnega programa obvladovanja raka (Sporočilo za javnost Onkološkega inštituta v Ljubljani).