Povečaj pisavo
> Skupnost Europa Donna > Europa Donna piše > Ko zapoje petjaln…

Ko zapoje petjaln…

Naše članice in član Združenja Europa Donna Slovenija ter Skupine za samopomoč Bela krajina Društva onkoloških bolnikov Slovenije smo obiskali sosednjo Dolenjsko, natančneje Kostanjeviško in Šentjernejsko občino.

Člani Združenja Europa Donna Slovenija in DOB Skupina za samopomoč Bela krajina smo obiskali sosednjo Dolenjsko, natančneje Kostanjeviško in Šentjernejsko občino. Mnogo lepega smo doživeli med kraji, ki jih od Bele krajine ločijo Gorjanci, mogočno gozdno pogorje, polno vodnega bogastva, ki te kraje oskrbuje z potno vodo.

Izletniško jutro nam je razkrilo lepote Kostanjevice kar iz gladine reke Krke, potem ko smo se namesto peš, raje s kanuji, popeljali okrog umetnega otoka, kjer stoji najmanjše in hkrati najstarejše dolenjsko mesto. V njegovi bližini se nahaja mogočen cistercijanski samostan z lipovim drevoredom v ospredju ter forma vivo na prostem. Nekoč delujoč samostan, danes galerija Božidarja Jakca, krasijo arkadni hodniki polni rož. Zares veličastno in lepo! Podali smo se tudi v podzemni, kraški svet. Okoli 400 stopnic vodi v notranjost Kostanjeviške jame bogate s kapniki. Jama je največje zatočišče netopirjev pri nas, zato jo zaradi ohranitve te živalske vrste, za obiskovalce začasno zaprejo. V Podgorju je še en lep kraj, Šentjernej, znan po konjih in petelinu. Z veseljem smo si ogledali poln hlev lipicancev, ki jih vzreja družina Hosta. Domačin Tomaž nam je demonstriral ježo, kas in tehnike vodenja konja. Navdušeno smo občudovale to eleganco gibanja in usklajenost jezdeca s konjem. Naš izlet poln doživetij, je duhovno obogatil ogled kartuzije Pleterje, še poslednje delujoče v Sloveniji. Ogled številnih stavb in posestva seveda ni mogoč, zato pa v gotski kapeli s filmom nazorno predstavijo delo in življenje kartuzijancev. Sonce je že zahajalo, mudilo se je domov. A kje so petelinčki? Ne moremo domov brez njih. Prijazen domačin Janez Selak nam je na široko odprl vrata svoje Otilije, čudovite zbirke petelinov in glasbil s celega sveta. Tako radoživo je pripovedoval o življenju nekoč, o veljakih tega konca, o sedanjem mestu, ki se gospodarsko prebuja in nam natočil cvička iz bogate zbirke vin domačih vinarjev. Res prisrčno! Domov smo se vračali s toplim vtisom prijaznih ljudi z druge strani Gorjancev. Še nikoli doslej se nam niso zdeli ti kraji tako blizu.

Lepo nam je v Sloveniji in naj tako ostane.

Tekst in foto: Vesna Gregorič, članica ED in DOB