Po podatkih NIJZ je med 1600 ženskami, ki vsako leto zbolijo za rakom dojk, približno 1050 še vedno zaposlenih ali niso izpolnile pogojev za starostno upokojitev. Te ženske se bodo po končanem zdravljenju vrnile na delo ali na trg dela. Povprečno trajanje bolniškega staleža pri teh ženskah znaša 250 koledarskih dni. Vendar se dolžina in obseg zdravljenja raka dojk ali rakov rodil lahko močno razlikujeta, zlasti v zadnjih letih zaradi uvedbe dodatnih zdravil, ki podaljšajo zdravljenje. Nekatere ženske se lahko vrnejo na svoje delovno mesto v polnem obsegu, medtem ko druge zaradi zahtevnejšega zdravljenja in njihovih poznih posledic ne morejo več opravljati dela v enakem obsegu ali na istem delovnem mestu. V nekaterih primerih celo ne morejo več opravljati svojega poklica ali pa je njihova delovna zmožnost zmanjšana za več kot polovico in nimajo več preostale delovne zmožnosti, kar lahko vodi v invalidsko upokojitev.
Pravice ZZZS (bolniški stalež, postopno vračanje na delo)
Pri dolgotrajnem bolniškem staležu gre za začasno odsotnost z dela zaradi zdravljenja in okrevanja. Ko se aktivno zdravljenje, ki vključuje operacijo, kemoterapijo in obsevanje, zaključi, se bolniški stalež postopoma končuje. Dopolnilno zdravljenje in rekonstrukcije niso del aktivnega zdravljenja. Izjema so primeri, ko so stranski učinki zdravljenja tako hudi, da bolnica ni zmožna opravljati dela; v takih primerih se bolniški stalež podaljšuje za določen čas. Po preteku določenega obdobja je bolnica pozvana, da se postopoma vrne na delo ali da sproži postopek na ZPIZ za določitev preostale delovne zmožnosti.
V času začasne nezmožnosti za delo je zavarovancu dovoljena odsotnost z doma in gibanje v skladu z navodili o ravnanju, ki jih na podlagi priporočil lečečih zdravnikov, zavarovancu da njegov izbrani osebni zdravnik. Navodila izbranega osebnega zdravnika morajo biti razvidna iz zdravstvenega kartona zavarovanca.
Za potovanje izven kraja bivanja (velja tudi za tujino) je, razen odhoda na delovno mesto v primeru odobrenega skrajšanega delovnega časa, potrebna odobritev izbranega osebnega zdravnika. Navodila izbranega osebnega zdravnika morajo biti razvidna iz zdravstvenega kartona zavarovanca.
Pravica izhaja iz 2. točke 233. člena Pravilnika o obveznem zdravstvenem zavarovanju:
Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija morata zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je dopustna za čas izvajanja predpisanih zdravstvenih storitev ali če osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija meni, da odsotnost ne vpliva negativno na zdravstveno stanje zavarovanca. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.
Izvid specialista Osebni zdravnik predlog za podaljšanje začasne zadržanosti od dela posreduje imenovanemu zdravniku na obrazcu IZ Predlog imenovanemu zdravniku.
Dnevi zadržanosti od dela zaradi nezmožnosti za delo zavarovanca zaradi ene diagnoze in nadaljevanje nezmožnosti zaradi druge diagnoze brez prekinitve se seštevajo. Če gre za prekinitev začasne nezmožnosti za delo pri isti ali različnih diagnozah, se dnevi zadržanosti od dela ne seštevajo.
Vir: 2. točka 231. člena Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja:
Če se zavarovana oseba ali delodajalec ne strinjata z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odločbe vložita pritožbo pri imenovanemu zdravniku ZZZS, ki je odločbo izdal. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS. Ne glede na vloženo pritožbo se mora zavarovanec ravnati skladno z odločbo imenovanega zdravnika ZZZS.
Vir: 239. člen Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
V praksi se dogaja, da zavarovanec prične delati, nato pa mu bodisi imenovani zdravnik bodisi zdravstvena komisija (po pritožbi) odobri začasno zadržanost od dela tudi za nazaj (npr. za obdobje, v katerem je delal). V tem primeru je zavarovanec, kljub naknadno odobreni začasni zadržanosti od dela, upravičen do plače za opravljeno delo in ne do nadomestila zaradi začasne zadržanosti od dela (ker dejansko ni bil zadržan od dela, temveč je delal). Delodajalec za to obdobje ne sme zahtevati refundacije nadomestila od ZZZS, temveč mora zavarovancu izplačati plačo. Pri tem prvi dan začasne zadržanosti od dela ostaja nespremenjen (ne pride do prekinitve začasne zadržanosti od dela). Se pa tudi dogaja, da je zavarovanec v času odločanja o njegovi začasni zadržanosti od dela koristil letni dopust, ker se je bal sankcije, če mu »bolniški stalež« ne bi bil odobren. Če je bila v tem primeru začasna zadržanost od dela odobrena v neprekinjenem trajanju, je zavarovanec upravičen do nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela in ne do nadomestila za koriščenje dopusta (dopust »ostane«).
Če se pričakuje, da se bo zavarovanec po dolgotrajni bolniški odsotnosti vrnil na delo s polnim delovnim časom na isto delovno mesto, je priporočljivo, da se vračanje na delo izvede postopoma, s krajšim delovnim časom. Izbrani osebni zdravnik poda svoje mnenje o postopnem vračanju na obrazcu za bolniški stalež, končno odločitev pa sprejme imenovani zdravnik ZZZS. Če se ugotovi, da se zavarovanec ne bo mogel vrniti na delovno mesto v polnem obsegu ali da ga ne zmore več opravljati, je potrebno na ZPIZ oddati obrazec IZ-1 za določitev preostale delovne zmožnosti (glejte »Pravice PIZ«).
Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta v skladu s prejšnjim odstavkom.
Vir: 4. točka 162. člena ZDR-1: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
PRIMER:
Dopust iz leta 2023. Delavec lahko koristi dopust iz leta 2023 najkasneje do 31. 3. 2025, pod pogojem, da ga ni mogel izkoristiti do 30. 6. 2024 zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. V kolikor delavec dopusta do 31. 3. 2025 ne more izkoristiti, mu propade.
Dopust iz leta 2024: Delavec lahko koristi dopust iz leta 2024 najkasneje do 31. 3. 2026, pod pogojem, da ga ni mogel izkoristiti do 30. 6. 2025 zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. V kolikor delavec dopusta za leto 2024 ne more izkoristiti do 31. 3. 2026, mu propade.
Dopust v času bolniškega staleža ni možen, saj gre za dve različni pravici, ki imata tudi različen namen.
Letni dopust je pravica iz delovnega razmerja in je namenjena počitku in obnovi psihofizičnih ter delovnih sposobnosti z vidika varnosti in zdravja pri delu. Urejen je v okviru delovno pravne zakonodaje.
Pravica do nadomestila iz naslova začasne zadržanosti od dela pa je pravica po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, namen te pravice je v zagotovitvi socialne varnosti zavarovanca v času, ko bi moral delati, pa tega zaradi bolezni ne zmore.
Drugačna situacija je, če zavarovanec želi koristiti letni dopust v preostalem času, ko je glede na odločbo imenovanega zdravnika zmožen za delo v krajšem delovnem času. V tem primeru je to stvar dogovora med zavarovancem in njegovim delodajalcem, da lahko delavec za preostale ure, ko ni v bolniškem staležu koristi dopust. Tudi v tem primeru je za odhod izven kraja bivanja (velja tudi za tujino) je potrebna odobritev osebnega zdravnika, ki to mora zapisati v zdravstveni dokumentaciji.
VIR: ZZZS: https://zavarovanec.zzzs.si/pogosta-vprasanja-in-odgovori/zadrzanost-od-dela-in-nadomestilo-place/
V primeru, da se bolniški stalež prekine zaradi dopusta, starega bolniškega staleža ni možno nadaljevati.
Pravice PIZ (dolgoročna prilagoditev delovnega mesta za zaposlene, samozaposlene ali brezposelne s pravicami PIZ)
Ko zavarovanec ne more več opravljati delovnega mesta v polnem obsegu, kot ga je opravljal pred boleznijo, ali če so zaradi omejitev, nastalih kot posledica bolezni ali zdravljenja, potrebne prilagoditve delovnega mesta, je potrebno določiti preostalo delovno zmožnost.
Preostala delovna zmožnost, ki jo ZPIZ presodi glede na tri kategorije invalidnosti, vključuje naslednje možnosti:
- Krajši delovni čas od polnega (4, 5, 6 ali 7 ur) – 2. ali 3. kategorija invalidnosti
- Prilagoditev delovnega mesta z omejitvami (npr. omejitev dvigovanja nad 5 kg, dopoldanski/popoldanski čas, brez nočnih smen, brez vikendov, brez popoldanskih aktivnosti…ipd…) ali premestitev na drugo delovno mesto v krajšem ali polnem delovnem času. 2. ali 3. kategorija invalidnosti
- Poklicna rehabilitacija. 2. kategorija invalidnosti. Je izbirna pravica, ki je namenjena zavarovancem do 50. leta za krajši delovni čas od polnega ali do 55. leta za polni delovni čas. Možnosti poklicne rehabilitacije so:
- Prilagoditev delovnega mesta s tehničnimi pripomočki, ki olajšajo delo (računalnik, miška, dvižna miza, stol, ipd.)
- Izobraževanje za nov poklic za izboljšanje možnosti ohranitve zaposlitve ali iskanja novega delovnega mesta, ki lahko poteka ali ob delu, v prostem času ali v polnem obsegu. Možnosti izobraževanja so:
- Šolanje v polnem obsegu (poklicna šola, 1. bolonjska stopnja…)
- Kratkotrajni tečaji, različna usposabljanja
Pri poklicni rehabilitaciji gre za 3-partno pogodbo. Podpisniki so zavarovanec, ZPIZ in delodajalec, oz. ZZRS v primeru brezposelnosti.
- Invalidska upokojitev: v kolikor je preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot pol in nimajo več preostale delovne zmožnosti, se predlaga, da se bolnica invalidsko upokoji. – 1. kategorija invalidnosti
Postopek za določanje preostale delovne zmožnosti (invalidnosti):
Postopek za določanje preostale delovne zmožnosti (invalidnosti):
KORAK 1: Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja: Obrazec IZ-1
Postopek na ZPIZ-u se začne z oddajo obrazca IZ-1, ki ga lahko izpolni osebni zdravnik ali zavarovanec sam. Če obrazec izpolni osebni zdravnik, mu priloži tudi medicinsko dokumentacijo. Če obrazec IZ-1 izpolni zavarovanec sam, mora na obrazec navesti, kdo je njegov izbrani osebni zdravnik in v kateri zdravstveni ustanovi deluje, da ga bo ZPIZ lahko pozval po medicinsko dokumentacijo.
Če zavarovanec nima osebnega zdravnika, se lahko obrne na ambulanto za neopredeljene ali pa sam izpolni obrazec IZ-1.
Obrazec IZ-1: https://www.zpiz.si/cms/userfiles/file/
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/postopek-ugotavljanja-invalidnosti#x1
Z obrazcem IZ-1 ZPIZ pridobi informacijo, da je zavarovancu treba določiti preostalo delovno zmožnost, ter prejme medicinsko dokumentacijo. Če je obrazec IZ-1 izpolnil zavarovanec sam, ZPIZ pošlje zahtevo po medicinski dokumentaciji izbranemu osebnemu zdravniku ali ustanovi, kjer je zavarovanec voden. Za uvedbo postopka potrebuje ZPIZ še delovno dokumentacijo, zato pošlje:
Obrazec DD-1 ZPIZ pošlje delodajalcu oziroma zadnjemu delodajalcu, če je zavarovanec brezposeln. Delodajalec izpolni obrazec DD-1 skupaj s specialistom medicine dela, prometa in športa, pri čemer upošteva delovno mesto, ki ga je zavarovanec opravljal pred boleznijo. Izpolnjen obrazec delodajalec predloži zavarovancu v pregled in podpis, preden ga vrne ZPIZ-u.
Obrazec DD-2 ZPIZ pošlje zavarovancu. Ta obrazec se nanaša na zavarovančev pogled na delovno mesto, ki ga je opravljal pred boleznijo. Zavarovanec obrazec izpolni sam in vanj opiše svojo zdravstveno situacijo, ter izrazi mnenje o potrebnih prilagoditvah delovnega mesta. Prav tako lahko navede svoje želje za lažji povratek na delovno mesto ali na trg dela ter izrazi interes za poklicno rehabilitacijo, če to želi.
V primeru, da je zavarovanec samozaposlen, prejme v izpolnitev oba obrazca.
Ko ZPIZ prejme zahtevo s popolno dokumentacijo, se šteje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. Rok za izdajo odločbe je štiri mesece od dneva začetka postopka.
Poklicna rehabilitacija je izbirna pravica vsakega zavarovanca, vendar le v postopku pridobivanja invalidnosti. Za poklicno rehabilitacijo zavarovanec zaprosi preko obrazca DD-2 ali najkasneje na Invalidski komisiji I. stopnje.
Če se zavarovanec odloči za poklicno rehabilitacijo, ZPIZ predstavi možnost poklicne rehabilitacije njemu in njegovemu delodajalcu. V primeru, da se zavarovanec odloči za to možnost, mora podati izjavo o želji po poklicni rehabilitaciji. Nato ZPIZ zavarovanca napoti na obravnavo na strokovno institucijo s področja medicine dela ali poklicne rehabilitacije, ki svetuje in pomaga ter poda mnenje o poklicni rehabilitaciji. Na podlagi tega mnenja invalidska komisija poda izvedensko mnenje.
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/pravica-do-poklicne-rehabilitacije
Vabilo na osebni pregled prejmeta zavarovanec in predstavnik delodajalca. Če se delodajalec seje ne udeleži kljub izkazanemu vabilu, se mnenje poda brez njegove udeležbe.
Komisija na podlagi obrazcev DD-1 in DD-2 ter mnenja zavarovanca in delodajalca presodi preostalo delovno zmožnost zavarovanca in določi morebitni krajši delovni čas v primerjavi s polnim ter/ali morebitne omejitve zavarovanca glede na delovno mesto, ki ga je opravljal.
Če se osebnega pregleda iz opravičljivih razlogov ne morete udeležiti, je zaželeno, da to sporočite že pred datumom obravnave na IK in prosite za nov termin pregleda. Kontakt je naveden na vabilu na osebni pregled.
Včasih se zgodi, da zavarovanci prejmejo obvestilo o reviziji izvedenskega mnenja. Gre za standardni postopek in le za obvestilo, zato ni potrebno ničesar narediti.
Revizija izvedenskega mnenja invalidske I. stopnje se opravi, kadar je podano izvedensko mnenje o ugotovljeni I. kategoriji invalidnosti ter v drugih primerih po načelu naključne izbire v skladu z navodilom direktorja sektorja za izvedenstvo. Revizijo opravi izvedenski organ, invalidska komisija II. stopnje. O odstopu izvedenskega mnenja v revizijo vas obvestimo.
Vir: https://www.zpiz.si/cms/content2019/izvedenstvo-in-invalidske-komisijeZPIZ
V kolikor pa je zavarovanec pridobil omejitve, ki potrebujejo prilagoditve delovnega mesta, potem je za zaposlitev na drugem delovnem mestu ali obstanku na istem delovnem mestu z omejitvami potrebno dopolnilno mnenje v obliki obrazca DD-1. Tega ZPIZ po dokončnosti pravnomočnosti odločbe pošlje delodajalcu in ga pozove, da ga skupaj s specialistom medicine dela, prometa in športa izpolni za novo delovno mesto. Vključno z novo pogodbo, ki je bila podpisana po odločbi, delodajalec izpolnjen DD-1 obrazec pošlje na ZPIZ. Šele ko ZPIZ odobri novo delovno mesto kot ustrezno, lahko delavec prične z delom na novem delovnem mestu. V času čakanja na dopolnilno mnenje je delavec na čakanju ali na dopustu, kajti pred tem delodajalec ne more nuditi delavcu delavnega mesta v skladu z odločbo, saj še ni pridobil pozitivnega menjena o ustreznosti novega delovnega mesta.. V primeru ustreznosti novega delovnega mesta (ki je lahko enako delovno mesto s prilagoditvami) je delavec, ki dela krajši delovni čas upravičen do 30% višjega nadomestila. V kolikor delavec dela za polni delovni čas, je v primeru ustreznosti novega delovnega mesta upravičen do nadomestila v višini 35% invalidske pokojnine. V kolikor delodajalec ne pošlje dopolnilnega mnenja, potem delavec ni upravičen do 30% višjega nadomestila. (oz. 35% invalidske pokojnine v primeru polnega delovnega časa).
V primeru, da odločba invalidske komisije prve stopnje ni bila ustrezna, je potrebno na ZPIZ vložiti pritožbo. Posebno pozornost namenite temu, da so omejitve pravilno zapisane, saj bo to omogočilo delodajalcu, da vam še naprej nudi zaposlitev.
Na primer, če želite delati v dopoldanskem času za 4 ure na dan, pazite, da v odločbi ne piše, da ste razporejeni na krajši delovni čas 20 ur na teden. V nasprotnem primeru bo delodajalec imel možnost samostojne razporeditve vaših 20 ur, kar lahko vključuje delo tudi med vikendi ali popoldan in ponoči.
Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, lahko vložite pritožbo v roku 15 dni od vročitve. Če gre za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, lahko pritožbo vloži tudi delodajalec.
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/ve-o-postopku-za-uveljavljanje-in-varstvo-pravic-
Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, lahko uveljavljate sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe. To možnost ima tudi delodajalec, če gre za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/ve-o-postopku-za-uveljavljanje-in-varstvo-pravic-
Če invalidska komisija druge stopnje prav tako ni upoštevala vaših predlogov, se obrnite na naš svetovalni telefon. Članice Združenja Europa Donna Slovenije imate možnost brezplačnega pravnega svetovanja s področja delovnega prava.
Ko postane odločba pravnomočna, lahko delodajalec sproži postopek odpovedi delavcu, če mu ne more ponuditi prilagojenega delovnega mesta v skladu z odločbo. To lahko vključuje delo s krajšim delovnim časom, obstoječe delo s prilagoditvami ali drugo delovno mesto. Vendar pa mora delodajalec pred tem pridobiti soglasje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki presodi, ali delodajalec res nima drugih ustreznih delovnih mest.
V primeru, da delavca odpusti, delodajalec izplača odpravnino v skladu s kolektivno pogodbo.
V primerih, ko nameravajo delodajalci odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcem pred upokojitvijo komisija predlaga, da po 3. odstavku 114. člena ZDR-1 pred vložitvijo predloga preverijo tudi datum izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Prijava za Zavod RS za zaposlovanje
Delavec se po odpovedi prijavi na Zavod RS za zaposlovanje, kjer je upravičen do nadomestila, katerega dolžina je odvisna od zavarovalne dobe:
2 meseca → če ste mlajši od 30 let in ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
3 mesece → če ste bili zavarovani od 10 mesecev do 5 let,
6 mesecev → če ste bili zavarovani od 5 do 15 let,
9 mesecev → če ste bili zavarovani od 15 do 25 let,
12 mesecev → če ste bili zavarovani več kot 25 let,
19 mesecev → če ste starejši od 53 let in ste bili zavarovani več kot 25 let,
25 mesecev → če ste starejši od 58 let in ste bili zavarovani več kot 28 let.
Po preteku upravičenosti do nadomestila, se primeru izgube službe, ki ni bila vaša krivda, delno nadomestilo (ne glede na število ur skrajšanega delovnega časa) odmeri v višini 80 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnosti, oz. 60 odstotkov, v kolikor ste bili zaposleni za polni delovni čas z omejitvami delovnega mesta.
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/odmera-nadomestila-za-invalidnost
Nadomestilo se izplačuje za čas, ko ste prijavljeni v eni od evidenc pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjujete obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.
Več: https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlitve/koraki-ob-izgubi-zaposlitve/denarno-nadomestilo/
Kljub temu, da gre pri odločbi ZPIZ-a za dolgoročno rešitev, to ne pomeni, da je rešitev dokončna. Spremembe so vedno možne, bodisi s ponovno oddajo obrazca IZ-1 bodisi na kontrolnem pregledu. Zavarovanci, mlajši od 45 let, so po petih letih napoteni na kontrolni pregled. V primeru, da bi zavarovanec želel kontrolni pregled v krajšem časovnem obdobju, naj to izrecno izpostavi na invalidski komisiji.
Več o kontrolnih pregledih: https://www.zpiz.si/cms/content2019/postopek
Prvotna odločba ZPIZ velja, dokler niste pozvani na ponovni pregled (tudi, če traja več kot 5 let) in vse dokler v veljavo ne pride nova odločba.
Višina nadomestila je odvisna od višine pokojninske osnove, starosti in delovne dobe.
Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi vam pripadala na dan nastanka invalidnost, in sicer v višini:
- 50 odstotkov, ko delate s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko;
- 37,5 odstotkov, ko delate s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno oziroma 25 ur tedensko;
- 25 odstotkov, ko delate s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko;
- 12,5 odstotkov, ko delate s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno oziroma 35 ur tedensko.
Tako odmerjeno delno nadomestilo se poveča:
- za 30 odstotkov, če niste več zmožni za delo na delovnem mestu, na katerem delate in začnete delati na drugem delovnem mestu;
- za 30 odstotkov, če po končani poklicni rehabilitaciji začnete delati na drugem delovnem mestu.
Več: https://www.zpiz.si/cms/content2019/odmera-delnega-nadomestila
Višina nadomestila zavarovancu, ki dela za polni delovni čas, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal pred boleznijo, se nadomestilo odmeri v višini 35 odstotkov invalidske pokojnine, če se je zaposlil na drugem delovnem mestu.
Vir: https://www.zpiz.si/cms/content2019/odmera-nadomestila-za-invalidnost
Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine v tem primeru ni odvisna le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti, kar vpliva na izračun t. i . prištete dobe
- Prišteta doba je navidezna pokojninska doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi zavarovanca, ki še ni dopolnil 65 let starosti, in tako zviša odstotek za odmero invalidske pokojnine. Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti
Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, znaša prišteta doba:
- dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti in do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti in
- polovico obdobja med datumom, ko bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, ko bi dopolnil 60 let starosti
Lestvica odstotkov za odmero je enaka kot pri starostni pokojnini
Dolžina obdobja, ki služi za določitev prištete dobe, se računa le v letih in mesecih
Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.
Dodatni najmanj 3 dnevi dopusta
ZDR 159. člen (b): Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
V primeru, da imate priznanih 60% telesne okvare in kategorijo invalidnosti, ste upravičeni do dodatnih dni iz obeh pravic, saj:
Tretji odstavek 159. člena ZDR-1 določa, da ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Tako jezikovna kot namenska razlaga te določbe pokažeta, da jo je treba razumeti tako, da delavcu za vsako od navedenih okoliščin (starost, invalidnost, najmanj 60 % telesna okvara, varstvo in nega otroka s telesno ali duševno prizadetostjo) pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta in ne da so trije dodatni dnevi letnega dopusta določeni za vse te primere skupaj.
Vir: https://pisrs.si/sodnaPraksa?
Kar je bilo določeno s sodno prakso v primeru:
https://sodnapraksa.si/?q=id:2015081111431707&
Pravica do EU kartice ugodnosti za invalida
Z invalidsko kartico ugodnosti za invalide bodo v državah EU na voljo komercialni popusti, ki jih ponujajo posamezne države. Pogoj za pridobitev kartice je status invalida ali 80-odstotna telesna okvara, pri čemer mora biti vsaj ena od telesnih okvar ocenjena na najmanj 70 %. EU kartico ugodnosti lahko upravičenci pridobijo na vseh upravnih enotah v Sloveniji. Ob vlogi morajo predložiti odločbo in fotografijo, pri čemer lahko upravna enota odločbo pridobi tudi po uradni dolžnosti.
Več informacij o kartici in drugih upravičencih je na voljo na spletni strani e-uprava.
Aktualne ugodnosti so predstavljene na spletni strani www.invalidska-kartica.si, kjer je objavljena baza ugodnosti. V njej lahko iščete podatke glede na vrsto ugodnosti in lokacijo. Informacije o ugodnostih vključujejo osnovne podatke, kot so naslov, spletni naslov, delovni čas, telefonska številka in višina popusta.
Uporabniki lahko dostopajo do baze ugodnosti tudi preko mobilne aplikacije, ki jo najdejo pod imenom »INVALIDSKA KARTICA«.