Verjamem v dobro, v ljubezen, v moč duha, v to, da so čudeži mogoči
Draga Tina, kako se počutite?
Trudim se, da vsak dan bolje. (Nasmeh.) Posledice, ki jih je pustilo zdravljenje s kemoterapijo, še vedno odzvanjajo, kar me je precej presenetilo. Od zadnje kemoterapije je namreč že skoraj leto in pol, od konca dodatnega zdravljenja z biološkimi zdravili pa pol leta in še vedno doživljam nenadne padce energije, bolečine v sklepih in podobno. Ampak se ne dam. Vsak dan delam na sebi. Telovadim, poskušam jesti čim bolj zdravo, meditiram in predvsem se vsak dan potrudim napolniti z dobro energijo in veseljem do življenja.
Vam je bilo letošnje poletje naklonjeno?
Letošnje poletje sem si vzela toliko prostega časa, kolikor sem si ga le lahko. Je bilo pa tudi delovno, saj sem sodelovala pri izjemnem projektu Celjski vsi, ki je bil prvi velik poskus potopitvenega gledališča pri nas. V tujini je to trenutno najpopularnejša oblika gledališke izkušnje. Z ekipo smo na celjskem gradu izvedli le dve ponovitvi, a ker so odzivi gledalcev izjemni, bo ta predstava vključena v Poletje v Celju 2025. Ves preostali čas pa sem posvetila sebi in svojim najbližjim. Nameravala sem sicer napisati nadaljevanje knjige Najti ljubezen, saj mi bralci prve, ki je izšla pri Mladinski knjigi, množično pišejo in sprašujejo, kdaj bo sledil drugi del. Upam, da čim prej.
Kako, s kom ste julija proslavili svoj rojstni dan?
S hčerko imava rojstni dan le nekaj dni narazen in sva se tokrat počastili s potovanjem po Walesu, ki se je končalo s koncertom Stevie Nicks v Londonu. Bilo je čudovito, saj sva preživeli deset dni v družbi druga druge, odkrivali čudovito naravo, uživali v ogledih muzejev, galerij in seveda dobri hrani. Ne bi si mogla zamisliti lepšega darila. S partnerjem pa sva pozneje proslavila na morju.
O čem trenutno največ premišljujete?
O novih projektih, kot vedno. (Smeh.) Veliko se tudi ukvarjam z odkrivanjem načinov, kako si povrniti vitalnost in kondicijo, v kateri bom lahko nemoteno in veselo ustvarjala.
Kakšni so vaši načrti za letošnjo jesen, na katerih odrih vas lahko pričakujemo?
Z izvrstno standuperko Tanjo Kocman nastopava s komedijo Na zdravje, ki se skozi humor dotika različnih vidikov zdravja in nazdravljanja. Predstava je v lanski sezoni vzbudila veliko navdušenje gledalcev, saj se v njej najde prav vsak. Menda prinese svež pogled na različne probleme, s katerimi se neizbežno v nekem trenutku v življenju srečamo vsi. Tako da jo lahko daste »na recept« za svoje zdravje. Za konec leta pripravljamo še eno novost v sklopu Pop Up Teatra. Predstava je smešna, iskrena in provokativna komedija, ki razkriva različne faze ženskega življenja skozi zgodbe petih žensk, vsake v svojem življenjskem obdobju in s svojimi izzivi.
Vas je ponovitev bolezni lani pozvala, da se zdaj kaj bolj postavljate na prvo mesto?
Veliko stvari v svojem življenju sem spremenila že pred desetimi leti, ko sem se prvič srečala z diagnozo rak. Tisto leto sem se največ naučila. O prehrani, meditaciji in drugih alternativnih pristopih, s katerimi si lahko izboljšamo kakovost življenja. Mnogo navad, ki sem jih takrat usvojila, sem izvajala vrsto let. Potem pa sem jih med epidemijo covida19 skoraj popolnoma opustila. Zame, kot za mnoge, je bil čas covida19 izjemno stresen. Dlje ko je trajalo, bolj sem bila zaskrbljena, kako bo s preživetjem, z mojim delom. Seveda bi morala v tistem času še bolj skrbeti zase, a ni šlo. Cel kup različnih okoliščin je pripeljal do tega, da sem se popolnoma sesula. In zato zbolela. Zdaj se sestavljam nazaj in spet uvajam v svoj vsakdan vse pozitivne navade, ki so nujne za moje zdravje, vitalnost in dobro psihofizično
počutje.
Kaj počnete oziroma storite, ko pride kakšen slab, otožen dan? Kako ga odganjate?
Dihalne vaje, ki jih delam vsak dan, so mi v veliko pomoč, da se počutim psihično in fizično bolje. Prav tako se potrudim, da malo potelovadim ali grem na sprehod, čeprav se mi ne morda ne ljubi. Tudi pisanje me velikokrat napolni zadovoljstvom in veseljem. Če pa nič od tega ne pomaga in imam prost dan, včasih samo lenarim in pogledam kakšno dobro televizijsko serijo. Tega si včasih nisem vzela. Zdelo se mi je nezaslišano, da bi cel dan »vrgla stran«. Ampak verjetno včasih telo in duša potrebujeta, da ju damo popolnoma na »off«.
Nam zaupate, kdo vam je ob vnovični diagnozi raka najbolj stal ob strani?
Mama, oče, hči, partner in prijatelji. Prav tako sem že od prejšnje »epizode« imela najboljšo onkologinjo dr. Nino Čas Sikošek, ki ji popolnoma zaupam in sem se prepustila njeni presoji in načrtu zdravljenja. Zelo pomembno se mi zdi, da ko se odločiš za način zdravljenja, zaupaš v proces in verjameš v popolno ozdravitev. Verjamem, da s svojim odnosom do zdravljenja, s svojimi mislimi in prepričanji precej vplivamo na izid. Zato je pomembno, da se pozanimamo o možnostih, a ko se odločimo za način, o njem ne dvomimo. Velik del zdravljenja je vodila tudi dr. Maja Ravnik, ki je izjemna ženska in strokovnjakinja. Vsem sem srčno hvaležna.
Ko beseda nanese na rekonstrukcijo dojke …
Po prebolelem raku si večina predstavlja predvsem res težak poseg, ki ga izvedejo po popolni odstranitvi dojk. Fantastično in fascinantno je, kaj vse zmore estetska kirurgija tudi v takšnih ekstremnih primerih. Res pa je, da je mogoče ravno zaradi močne asociacije na ta skrajni primer rekonstrukcija dojk večinoma tema, ki jo neradi vpletamo v pogovor. Zato se mi zdi pomembno, da delim svojo izkušnjo, ki je tudi meni odprla oči, da »rekonstrukcija prsi po raku« v bistvu pomeni cel kup različnih možnosti posegov. Včasih tudi zelo majhnih, ki pa naredijo velike spremembe. Pred desetimi leti sem imela maligni tumor na zgornjem prekatu desne dojke. Odstranjen je bil tumor in nekaj nujnega tkiva okoli njega. Kljub brazgotini in rahli udrtini na tem predelu takrat nisem razmišljala o kakšnem dodatnem posegu. Saj sem v šali rekla, da je to moja »indijanska brazgotina«, ki me spominja na boj, v katerem sem zmagala. Lani pa se je pojavil rakav tumor na spodnjem delu leve dojke. Bolezen je bila tokrat agresivnejša in je zahtevala večjo odstranitev tkiva. Poleg tega se je tkivo dojk spremenilo zaradi obsevanja, na otip je bilo trdo in boleče. Videz celotnega oprsja je bil tako po dveh posegih kar precej izmaličen. Seveda sem se najprej spraševala o nujnosti in smiselnosti ponovne operacije, sploh po letu zdravljenja in trpljenja.
Kaj bi ob tem svetovali ženskam s podobnimi dvomi?
Po pogovoru z dr. Miranom Križančičem, ki mi je podrobno in prijazno razložil, kaj se lahko naredi v mojem primeru in kakšni so pričakovani rezultati, sem se z lahkoto odločila za poseg. Lahko rečem, da mi je prinesel res dobro počutje, tako fizično kot psihično, da estetskega zadovoljstva sploh ne omenjam. Več kot srečna sem, da sem se odločila za operacijo. Vsem ženskam, ki imajo podoben problem, iskreno svetujem, da se vsaj pogovorijo s kirurgom, saj je možnosti za »popravilo« veliko. Jaz sem dr. Križančiču izjemno hvaležna, saj je spremenil moje specifično in precej problematično stanje v rezultat, ki ne bi mogel biti boljši.
Izbrani ste za ambasadorko akcije za osveščanje o samopregledovanju dojk, ki jo izvajata Združenje Europa Donna Slovenija in Kozmetika Afrodita.
Počaščena sem, da so me letos izbrali za ambasadorko akcije za osveščanje o samopregledovanju dojk, ki jo že več let skupaj izvajata Europa Donna in Kozmetika Afrodita. Z duhovitim sloganom Redno preglejuj, nežno neguj. Naj se tvoja nega ne konča na obrazu, ampak tukaj (ob besedah pokaže na prsi), bi radi povedali, da je samopregledovanje ključnega pomena za morebitno zgodnje odkrivanje raka dojk, poleg tega pa je nekaj, kar z lahkoto vključimo v svojo vsakodnevno nego. Jaz sem tumor v obeh primerih zatipala sama, med nego, in lahko več kot potrdim, da je bilo to ključnega pomena, da je bil rak »zasačen« hitro in je bilo zdravljenje super uspešno. Če vas to ne prepriča, naj osvetlim še drug vidik – to, da z dobrimi izdelki poleg obraza negujete tudi vrat, dekolte in dojke, je bistveno za mladosten videz. (Nagajivo pomežikne.)
Vaš guru dobrega počutja?
Veliko časa raziskujem in odkrivam, spremljam, preučujem različne pristope glede zdravja, dobrega počutja, berem, poslušam podkaste … Ampak na koncu se vedno sama odločam, kaj je primerno in dobro zame in kaj ne. Včasih so te odločitve bolj »študiozne«, včasih bolj intuitivne. Ljudje smo različni in ni enega recepta, ki bi držal za vse. Seveda neke splošne stvari veljajo za vse – denimo zmerno gibanje in dobra prehrana gotovo nikomur ne škodita. Kaj točno, kako in koliko česa koristi, pa je odvisno od vsakega posameznika. Tako da sem očitno guru svojega dobrega počutja kar jaz sama. (Smeh.)
Katerim stvarem je treba v življenju reči »da« na polno?
Stvarem, ki te napolnjujejo, osrečujejo … tebe in druge. »Da« je treba reči tudi priložnostim in novim izkušnjam, ki si jih želiš doživeti. Ko zboliš, se utegne pojaviti globoko zavedanje tega, da ni samo po sebi umevno, da boš še dolgo živ, in to je seveda tisto, kar te najbolj pretrese. A ti hkrati da moč, pogum, radovednost, željo po polnem, buhtečem doživljanju življenja. Poleg doživljajev gotovo največ štejejo odnosi. Predvsem z najbližjimi. Zato je res pomembno, da si čim večkrat vzamemo čas za svoje drage, jim pokažemo in povemo, kako zelo jih imamo radi. In seveda, da imamo radi tudi sebe in cenimo vsak dan, ki nam je namenjen. Tukaj in zdaj.
Smeh in ples, ker …
Me oboje neizmerno osrečuje.
V kaj verjamete?
V dobro, v ljubezen, v moč duha, v to, da so čudeži mogoči.
Sprašuje: MELITA MERŠOL
Foto: JOŽE SUHADOLNIK
Intervju je bil objavljen v Novicah Europa Donna oktobra 2024.