Povečaj pisavo

Zdravilni učinki konoplje so v tradicionalni medicini znani že tisočletja. Prepoved uporabe v 20. stoletju je povzročila velik zaostanek v medicinskem znanju o kanabinoidih in stigmatizacijo uporabe kot zdravila. Raziskave, opravljene v zadnjih desetletjih, kažejo na širok, neraziskan potencial uporabe v medicini, tudi v onkologiji.

Kanabinoidi so heterogena skupina bioaktivnih snovi, ki se vežejo in aktivirajo na kanabinoidne receptorje v človeškem telesu. Po izvoru jih delimo v endogene (človeškemu telesu lastne spojine), fitokanabinoide (rastlinskega izvora) in njihove sintetične analoge (sintetizirani v laboratoriju).

Naše telo je sposobno samo proizvajati svoje lastne kanabinoide – endokanabinoide, ki skupaj s kanabinoidnimi receptorji in encimi, ki sodelujejo v gradnji in razgradnji endokanabinoidov, sestavljajo endokanabinoidni sistem. Le-ta sodeluje pri uravnavanju in usklajevanju delovanja srčno-žilnega, prebavnega, mišično-skeletnega, živčnega in imunskega sistema, poleg tega je del našega varovalnega sistema, v povezavi z imunskim in drugimi fiziološkimi sistemi. Z učinkovanjem na transportne poti (nevrotransmiterji) vpliva na uravnoteženje telesne teže, apetit; preprečuje slabost in bruhanje, zmanjšuje motnje spanja, z zavoro nevroloških trasnmiterjev zmanjšuje bolečino.

Obstaja več kot sto različnih fitokanabinoidov, najbolj raziskana in najpomembnejša sta tetrahidrokanabinol (THC), ki ima centralno in psihoaktivno delovanje, ter kanabidiol (CBD), ki vpliva primarno periferno (protivnetno delovanje).

V preteklosti so zdravilne učinke pripisovali le THC, novejše raziskave pa potrjujejo velik pomen CBD in kažejo na antipsihotični, antidepresivni, protibolečinski učinek. Poleg tega še blažijo tesnobnost, imajo protivnetni učinek ter zavirajo rast in širjenje rakavih celic. Popolnoma spregledana oziroma neznana je bila medsebojna pozitivna povezava med THC in CBD v povečanem učinku delovanja in manjših neželenih učinkih.

Sintetični analogi kanabinoidov delujejo na isto prijemališče kot endogeni in fitokanabinoidi, razlika pa je v učinkovitosti in neželenih učinkih.

Najstarejši dokazi o uporabi konoplje za lajšanje zdravstvenih tegob segajo skoraj 5000 let v preteklost, med drugim so jo uporabljale civilizacije v Aziji, na Bližnjem vzhodu, pa tudi stari Rimljani in Grki. Je eno najširše uporabljenih zdravil tradicionalne medicine. Toda uvrstitev pripravkov iz kanabinoidov na seznam prepovedanih drog v preteklem stoletju, je skupaj z razširitvijo uradne medicine močno zmanjšala uporabo konoplje v zdravstvene namene, ta se je prevesila v pretežno rekreativno.

Šele s prelomom tisočletja so začeli spreminjati zakonodajo in klasifikacijo konoplje, kajti vedno več raziskav kaže na možne terapevtske učinke in zavrača visoko možnost odvisnosti. Proces je še vedno neupravičeno počasen. Določeni premiki na tem področju so bili narejeni tudi v Sloveniji: s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je bilo izdano dovoljenje za uporabo zdravil na osnovi psihostimulativnih kanabinoidov (THC), medtem ko nepsihostimulativni kanabinoid (CBD) ne sodi med prepovedane učinkovine.

Kanabinoidi kažejo potencial za zdravljenje veliko različnih zdravstvenih težav, svoje mesto so našli tudi v onkologiji in sicer:

  • Za lajšanje simptomov (simpotmatsko ): pri kronični, predvsem nevropatski bolečini (kot dodatek k opioidom zaradi povečanja protibolečineskega učinka), pozitivno vplivajo na nevropsihološke simptome, kot so tesnobnost (anksioznost) in motnje spanja, prav tako učinkujejo tudi pri pomanjkanju apetita in izgubi telesno teže, zmanjšujejo tudi slabost, bruhanje, srbečo kožo, njihov protivnetni učinek na imunski sistem pa upočasnjuje izgubo telesne teže.

Raziskave so pokazale, da je vnetje vzrok za večino simptomov rakavega obolenja. Ker kanabinoidi zmanjšujejo stopnjo vnetja, tako pomembno vplivajo na simptome rakave bolezni, poleg tega pa zmanjšanje vnetnega odgovora lahko omejuje tumorsko rast.

  • Glede zdravljenja raka, pa je še precej neznanega, saj bo bili doslej večinoma narejeni le predklinični poskusi na rakavih tkivih živali, ki so npr. pokazali precejšnje zmanjšanje rakavih tumorjev (in vivo) in njihovih zasevkov. Vendar pa so potrebne še številne klinične raziskave, na podlagi katerih bi lahko izdelali z dokazi podprte smernice za uporabo kanabinoidov pri zdravljenju raka.

Vsesplošna pričakovanja o njihovih čudežnih učinkih so tako še nerealna. Zdravljenje raka s kanabinoidi ne more nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja (kirurgija, sistemska terapija, obsevanje). Največja nevarnost pa je, če samozdravljenje s pripravki konoplje, kot je hašiševo olje, nadomesti onkološko zdravljenje ozdravljivih rakov, saj vsak odlog zdravljenja bistveno zmanjša možnost za ozdravitev.

Omeniti še velja, da so zdravila na osnovi kanabinoidov indicirana pri bolnikih z razširjeno boleznijo in težje obvladljivimi simptomi ter pri bolnikih z več simptomi hkrati. Po strokovnih smernicah kanabinoidi niso zdravilo prvega izbora. Uporablja se jih kot dopolnilo k uveljavljenim zdravilom pri bolnikih s težje obvladljivimi simptomi oziroma kot alternativo standardni terapiji pri nesprejemljivih neželenih učinkih na standardna zdravila.

Na našem trgu je trenutno mogoče dobiti sintetična analoga Dronabinol (sintetični THC) in Cannabidiol (sintetični CBD), obe zdravili sta v obliki peroralnih kapljic.

Zdravljenje s konopljo

(objavljeno v Novicah Europa Donna, marec 2022)

Piše: Dr. Luka Kristanc, dr. med., dipl. biol., spec. druž. med.

V konoplji najdemo poleg različnih drugih farmakološko aktivnih snovi, kot so flavonoidi in terpenoidi, tudi več kot sto različnih kanabinoidov. Med njimi sta daleč najbolj raziskana tetrahidrokanabinol in kanabidiol (CBD), ki svoje učinke izzoveta z vezavo na kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 ter nekatere nekanabinoidne jedrne in membranske receptorje. THC se veže zlasti na receptorje CB 1, ki so v centralnem živčevju, s čimer zmanjša slabost, izboljša apetit in spanec ter zmanjšuje bolečino in občutek strahu. CBD po drugi strani ni psihoaktiven, modulira pa omenjene učinke THC. Z vplivom na receptorje CB2, ki so večinoma na celicah imunskega sistema in sodelujejo pri vnetnem odzivu, CBD blaži z vnetjem povezano bolečino in spastičnost, vpliva pa tudi na slabost in epilepsijo. Poleg naravnih kanabinoidov poznamo še sintetične, ki imajo zaradi tesnejše vezave na receptorje pogosto precej izrazitejše farmakološke učinke in s tem še večji potencial za zastrupitve.

Pripravki konoplje za lajšanje težav

Bolnikom z rakom zdravniki občasno predpišemo pripravke konoplje oz. naravne ali sintetične kanabinoide (največkrat kombinacije CBD in THC ali dronabinol) za lajšanje neješčosti, krčev in bolečine, slabosti in bruhanja, tesnobe in nespečnosti. Ti učinki so dobro utemeljeni v številnih kliničnih študijah. Pogosto bolniki sami jemljejo kanabinoide v upanju, da bodo ti delovali neposredno protitumorsko, da bi zavrli razvoj same rakave bolezni. Uporabljajo različne pristope, med katerimi prevladujeta kajenje mešanice posušenih ženskih socvetij, listov in vršičkov poganjkov (marihuane) ali zaužitje hašiševega ali CBD-olja, redkeje bolniki posežejo po transdermalnih obližih ali rektalnih oz. vaginalnih svečkah. Pri tem izhajajo iz ugotovitev številnih predkliničnih študij, v katerih so na celičnih kulturah in živalskih modelih pri različnih tipih tumorjev (med drugim na gliomih, nekaterih limfomih, raku debelega črevesa in danke, raku  dojke, raku prostate in malignem melanomu) dokazali protitumorsko delovanje. Študije so pokazale, da mnoge rakave celice izražajo kanabinoidne receptorje in da kanabinoidi z vezavo nanje lahko sprožijo njihovo odmrtje ter preprečujejo razrast žilja in metastaziranje. Kljub temu je treba poudariti, da doslej še ni bila objavljena nobena klinična študija, ki bi dokazala učinkovitost kanabinoidov pri zdravljenju katere koli vrste raka.

Neželeni učinki

Kanabinoidi ob neprimernem doziranju in predolgotrajni uporabi povzročajo akutne in kronične neželene učinke, vezane zlasti na centralni živčni in srčnožilni sistem, kot so evforija, vrtoglavica, motnje hoje in govora, mišični zgibki, motnje spomina, pozornosti in razpoloženja, pospešeno razbijanje srca, padec tlaka, bolečine v prsnem košu ipd. Znano je tudi, da dolgotrajna pretirana uporaba oz. zloraba pripravkov iz konoplje, vsebujočih THC, zmanjša plodnost pri moških, sproži psihozo pri dovzetnih posameznikih in povzroča zasvojenost. Slednje se zgodi pri okrog 10 odstotkov rednih odraslih uživalcev, pri adolescentih pa še precej pogosteje (več kot 30 odstotkov). Poleg tega lahko tako naravni kot sintetični kanabinoidi na različne načine motijo delovanje drugih zdravil. Ker so kanabinoidi topni v maščobi, so v krvi vezani na beljakovinske prenašalce, s katerih lahko izpodrinejo druga zdravila, npr. imunomodulatorja ciklosporin in takrolimus, zdravilo za redčenje krvi varfarin, levotiroksin in nekatere antiepileptike, kot sta fenitoin in valproat. Na ta način se precej poveča njihova koncentracija v krvi, kar lahko vodi v neželene učinke, npr. krvavitve in zaspanost, zato so potrebne prilagoditve odmerjanja.

Vpliv na druga zdravila

Še pomembnejši so v tem sklopu vplivi, sproženi prek jetrnih encimov (citokrom P450), prek katerih se kanabinoidi presnavljajo. THC in CBD lahko z vezavo na te encime bodisi izpodrineta druga zdravila bodisi neposredno zavreta oz. pospešita njihove pretvorbe. Kanabinoidi lahko motijo tudi delovanje prenašalcev iz skupine glikoproteinov P. Tudi z omenjenimi vplivi kanabinoidi največkrat povečajo koncentracije zdravil oz. njihovih farmakološko aktivnih presnovkov v krvi, s čimer povečajo tveganje za neželene učinke. Ti se lahko pojavijo denimo ob sočasnem jemanju kanabinoidov in antiepileptikov, zdravil za redčenje krvi varfarina in dabigatrana, imunosupresivov (zaviralcev imunskega sistema) ciklosporina in takrolimusa, digoksina, nekaterih protibolečinskih zdravil, npr. naproksena, ter mnogih psihiatričnih zdravil (benzodiazepinov, antidepresivov in antipsihotikov). Uživanje THC in CBD v obliki tablet, kapljic, olja ali s hrano (v čajih, kolačkih, pudingih, bombonih idr.) lahko poveča učinek drugih zdravil. Kajenje marihuane, podobno kot velja za kajenje tobaka, pa po drugi strani večinoma zmanjša učinek zdravil.

V pričakovanju novih raziskav

Našteti medsebojni vplivi so dobro preučeni, zelo malo pa je znanega o medsebojnem učinkovanju kanabinoidov in zdravil, ki se uporabljajo v kemoterapiji. Lahko sklepamo, da bi se ravni citostatikov v krvi morale ob sočasnem vnosu kanabinoidov v telo v določenih primerih povečati. Za CBD se je v nekaterih študijah izkazalo, da lahko nekoliko poveča privzem nekaterih citostatikov, npr. temozolamida, ki se uporablja za zdravljenje glioblastoma, v celice. Ker imajo kanabinoidi zaradi vezave na receptorje CB 2 jasno izraženo imunosupresivno delovanje, bi lahko teoretično gledano neugodno vplivali na zdravljenje z imunoterapevtskimi pristopi. Vsekakor je področje interakcij kanabinoidov in kemo- ter imunoterapevtskih sredstev še zelo slabo raziskano, zato naj vsakršno kombiniranje poteka pod nadzorom zdravnika.