O pomenu dihanja in naravni sprostitvi telesa
Kdaj smo se nazadnje zjutraj vstali in samo pili kavo? In resnično uživali v okusu kave, v jutru ki je pred nami, brez da bi vmes poškili na novice včerajšnjega dne, ali preleteli zgodbe, ki jih objavljajo naši prijatelji na spletnih omrežjih? Kdaj smo nazadnje preživeli popoldan z našimi ljubljenimi in res bili z njimi…brez notranjega dialoga, brez pritoževanja, brez da bi nam misli švigale k obveznostim, kaj vse še moramo narediti.
V brezupnem hitenju in upanju, da bomo le uspeli premagati vse obveznosti, delamo tudi več stvari hkrati, hitro preusmerimo pozornost iz ene aktivnosti v drugo, z mislimi smo pa čisto drugje, najverjetneje rešujemo osebne probleme, za katere smo prepričani, da jih bomo zgolj s premlevanjem lahko rešili. Da bi se učinkovito soočili s stresom, moramo aktivirati naravni sprostitveni odziv telesa. Aktiviramo ga tako, da uskladimo delovanje možganov in telesa. Najbolj preprosto lahko to dosežemo z dihanjem. Z zavestnim in usmerjenim dihanjem. Dan za dnem nas spremlja ob nežnem ritmu vdiha in izdiha. Dih nas pripelje neposredno v sedanji trenutek. Ne moremo dihati v preteklosti ali prihodnosti. Dihamo lahko samo v tem trenutku.
Kljub temu, da se večino časa dihanja ne zavedamo, se le-ta odziva na vse spremembe našega počutja. Tako postane dihanje hitrejše, bolj plitko in koncentrirano v pljučih, ko smo napeti, prestrašeni in jezni; ko pa smo sproščeni, se dihanje upočasni, navadno je »globlje« in poteka od trebuha do diafragme, specializirane mišice za dihanje. Ko je um nestabilen, postane tudi dihanje nemirno, a vendar ko se dihanje umirja, mu navadno tudi um sledi. Poleg psiholoških prednosti, ki jih osredotočeno dihanje prinaša, lahko z rednim izvajanjem vaj osredotočenega dihanja povečamo oskrbo kisika v možganih in tako zmanjšamo neprimerno aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za aktivacijo odziva »boj ali beg«, t.i. stresni odziv.
Kaj pomeni zavestno in usmerjeno dihanje?
Pomeni slediti celotni izkušnji vdiha in izdiha. Čutiti, kako se z vsakim vdihom naše telo polni z zrakom in kako se z izdihom prazni. Lahko si predstavljamo vdih in izdih kako si sledita ritmično, kot bi opazovali valovanje morja. Vsakemu vdihu sledi izdih in vsakemu izdihu spet vdih.
To nas lahko spomni, da ne glede na to kaj se trenutno dogaja z nami, z drugimi ali svetom, smo živi. Smo v redu. Pobrali se bomo. Še vedno smo tu, še vedno dihamo. Medtem ko osredotočeno dihamo, se nam lahko zdi, da mora um ostati prazen in tih, da morajo biti vsi pogoji zadoščeni, da lahko dihamo »pravilno«. A vendar je to le misel – oziroma naša želja, ki lahko sproži prizadevanja in lažna pričakovanja. Normalno je, da naš um tava. Med prakso meditacije dihanja, se v praksi um pogosto primerja z “opičjim dihanjem”, saj naravno skače od ene misli do naslednje. To navadno ni težava, razen če mislimo, da se to ne bi smelo dogajati. S potrpežljivostjo in sprejemanjem ter vajo, naš um sicer res postaja vedno bolj tih in umirjen, a je to bolj stranski produkt, kot pa sam cilj osredotočenosti dihanja. Navadno pa se um ne umiri, če ga kontroliramo ali ga skušamo odstraniti in potlačiti. Če bomo to počeli, se bo um obnašal tako kot uporniški najstnik, umirjanju se bo upiral. Sprostitev torej pride, ko se nehamo truditi, da bi bili sproščeni ter sprejmemo vsako stanje, ki je trenutno prisotno v našem telesu.
Na 8-tedenskem programu čuječnosti v sklopu meditacije dihanje udeležence učimo vaje 3-minutni prostor za dihanje. Ker je vaja zelo kratka, jo zlahka vključimo med različne aktivnosti tudi v še tako napornem dnevu. Prostor za dihanje nam pomaga izstopiti iz avtomatskega pilot in navezati stik s sedanjim trenutkom. Vabim vas, da vajo poskusite sami.
3-minutni prostor za dihanje
1. Zavedanje kaj se dogaja z vami v tem trenutku
Prestavite se v sedanji trenutek, tako, da namenoma zavzamete dvignjeno in dostojanstveno držo. Če je možno zaprite oči.
Nato se vprašajte: Kakšno je moje doživljanje ta trenutek? V mislih, v čustvih in v telesnih občutkih?
Zaznajte karkoli je prisotno v tem trenutku.
2. Osredotočanje zavedanja
Nato nežno preusmerite svojo polno pozornost na dihanje, na vsak vdih in izdih, kot sledita drug drugemu.
Vaš dih lahko služi kot sidro, ki vas vrne v sedanjost in vam pomaga uglasiti se s stanjem zavedanja in miru.
3. Razširjanje zavedanja
Razširite polje svojega zavedanja okoli dihanja, tako, da vključuje občutke telesa kot celote, vašo držo in izraz na obrazu (z vsemi morebitnimi napetostmi v ramah, vratu, hrbtu ali obrazu), kot tudi občutek prostora okoli vas.
Piše: Špela Miroševič, objavljeno v Novicah Europa Donna, junij 2018