Kronično utrudljivost lahko primerjamo z vrhom ledene gore ˗ vemo da je prisotna, obenem pa je še vedno velika neznanka z množico neodgovorjenih vprašanj. Opišemo jo kot neprijeten, stalno prisoten, subjektivni občutek fizične, čustvene in/ali kognitivne utrujenosti ali izčrpanosti, povezane z boleznijo ali z zdravljenjem raka. V nasprotju z utrujenostjo vsakodnevnega življenja običajno ne mine s počitkom ali spancem. Močno vpliva na človekovo počutje (socialno, profesionalno, intimno). Lahko je prisotna tudi še vrsto let po končanem zdravljenju.
Da bi subjektivne občutke lahko opredelili, se uporabljajo različni vprašalniki, s pomočjo katerih lahko utrujenost ocenimo kot blago, srednje ali močno izraženo.
Razlog kronične utrudljivosti pri raku je večplasten. Lahko gre za ponovitev ali napredovanje bolezni, lahko jo povzroča terapija sama, možne so interakcije med zdravili ali pa polifarmacija (o polifarmaciji govorimo, kadar redno jemljemo pet ali več vrst zdravil hkrati vsak dan). Lahko nastopi v vseh obdobjih starosti. Mehanizem, zakaj se pojavi, še ni povsem znan.
Pristop k obravnavi kronične utrujenosti je vedno timski. Najprej je treba opredeliti možne vzroke, ki jih lahko popravimo z določenimi ukrepi. To pa so:
- bolečina,
- nespečnost,
- stiska, tesnoba, depresija,
- motnje v delovanju hormonov (hipotiroidizem, hipogonadizem, pogosto spregledano nepravilno delovanje nadledvične žleze),
- motnje spanja,
- presnovne spremembe, prehranski zapleti, neustrezen vnos hranil,
- pomanjkanje kondicije (gibljivost, moč, vzdržljivost).
Če ugotovimo katerega od teh vzrokov, jih poskušamo odpraviti – npr. korekcija anemije s transfuzijo ali eritropoetinom, ustrezno prehrano in dodatki, po potrebi antidepresivi ipd. Razen omenjenih možnosti za odpravo utrudljivosti se je izkazalo, da zdravila niso učinkovita (izjemoma le kortikosteroidi in še to le kratkotrajno).
Kot najbolj učinkovita metoda proti kronični utrujenosti se je izkazala telesna aktivnost, ki je najboljši način za izboljšanje energije in obvladovanje utrudljivosti. Predvsem so priporočljive aerobne vaje – vaje za moč, hoja, daljši sprehodi v naravi, plavanje ali joga.
Za premagovanje kronične utrujenosti je bistvena tudi vzpostavitev higiene spanja, ki vsekakor pripomore k boljšemu vsakodnevnemu počutju. Treba je poskrbeti za udobno okolje, v katerem spimo, odpraviti vse moteče dejavnike (moteče predmete v spalnici, kot so televizor, mobilni telefon, računalnik itd.), umiriti misli (pozitivne afirmacije, branje pozitivnih vsebin…) ter vzpostaviti urejen ritem spanja. Pomembno je, da se odpravimo v posteljo do 22. ure ter da zaspimo in vstanemo vsak dan približno ob istem času.
Pomembne so tudi dihalne vaje ter psihosocialna podpora kot npr. kognitivno-vedenjska psihoterapija, individualno svetovanje, podporne skupine.
Izsledki raziskav kažejo, da je telesna dejavnost v kombinaciji s psihosocialno podporo boljša pri premagovanju kronične utrujenosti kot katerokoli zdravilo. Je pa pomenljiv podatek, da jo zdravniki le redko priporočajo (običajno manj kot polovica), delno tudi zato, ker se jim zdi, da bolnik ni sposoben fizičnih obremenitev ali ga je strah, da bi mu s tem priporočilom škodoval.
Prav v pomoč zdravstvenim delavcem je na podlagi izsledkov raziskav, ki še vedno potekajo in se sproti dopolnjujejo, pripravljenih že nekaj smernic, ki naj bi razrešile mnoge nejasnosti.
Začetnikom se svetuje, da z vadbo pričnejo počasi in z nizko intenzivnostjo, v naslednjih tednih pa povečujejo intenzivnost, pogostost in čas trajanja vadbe. Vključeni naj bodo elementi za vzdržljivost (t. i. aerobna dejavnost: hoja, hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje) in vaje za moč (vaje z bremeni oziroma utežmi, vaje v fitnesu, z lastno telesno maso). Priporočljivo je trikrat tedensko vsaj 30 minut (optimalno vsaj 150 minut na teden) zmerne aerobne telesne dejavnosti ter vsaj dvakrat tedensko vaje za moč 1 – 3 nize po 8 – 15 ponovitev. K tem elementarnim vajam dodajamo še dnevno raztezanje, po potrebi elemente ravnotežja in osnovne koordinacije (ti pomagajo pri preprečevanju padcev).
Ker utrudljivost močno vpliva na kakovost življenja, je najpomembnejše spremeniti življenjski slog, in sicer postopoma ter dolgoročno. Opazovati je treba svoje telo, prepoznati telesne signale, prilagoditi svoje aktivnosti ter poskrbeti za dobro fizično in psihično počutje.
Od alternativnih možnosti je kljub pomanjkanju dokazov vredno poskusiti z uživanjem ribjega olja (še zlasti, če so v ospredju vnetni procesi) ali aromaterapijo. Učinkovite so lahko tudi akupresura, akupunktura, masaža, razne sprostitvene tehnike, sproščujoča glasba, meditacija, hipnoza.
Kot omenjeno, potekajo številne raziskave, na podlagi katerih nastajajo nova priporočila in smernice. Potekajo tudi izobraževanja zdravnikov, načrtovanja kliničnih poti. Vse to vliva optimizem, da se bo stanje tudi pri nas v prihodnosti izboljšalo.