Invaziven rak dojk
Operacije dojk pri invazivnem raku delimo v dve skupini
Ohranitvena operacija
Če je tumor dovolj majhen v primerjavi z velikostjo dojke, bolnici predlagamo ohranitvena operacijo, pri kateri dojko ohranimo. Pri teh operacijah kirurg iz dojke izreže tumor skupaj s približno centimeter debelo plastjo zdravega tkiva. Navadno izreže še večji ali manjši del kože; velikost izreza kože je odvisen od velikosti in globine tumorja.
Kadar rak dojk ni tipen, ga moramo pred operacijo označiti (lokalizacija), da ga kirurg lahko najde. Odstranjeno tkivo kirurg med samo operacijo pošlje na pregled (pri tipnih tumorjih je to histopatološki pregled, pri netipnih tumorjih pa rentgenski in histopatološki pregled). Namen pregleda odstranjenega tkiva je ugotoviti podobne lastnosti tumorja in, ali je tumor odstranjen z varnostnim robom zdravega tkiva. Če ni, kirurg opravi dodaten izrez tkiva. Vsak kos odstranjenega tkiva kirurg pošlje na dokončni patohistološki pregled, ki je poseben postopek barvanja in pregleda tkiva pod mikroskopom in traja več dni. Ob koncu operacije lahko kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani največ nekaj dni. Po ohranitveni operaciji invazivnega raka dojk večina bolnic potrebuje tudi obsevanje dojke.
Odstranitev celotne dojke
Če je tumor preobsežen, da bi lahko dojko varno ohranili, bolnici predlagamo odstranitev celotne dojke, kar pa lahko pomeni:
Odstranitev celotne dojke brez takojšnje rekonstrukcije
Pri tej operaciji odstranimo celotno dojko skupaj z delom kože, ki prekriva dojko, in prsno bradavico. Ob koncu operacije kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani navadno nekaj dni. Po končanem zdravljenju je možno kadarkoli kasneje opraviti odloženo rekonstrukcijo dojke, če si bolnica to želi.
Odstranitev celotne dojke s takojšno rekonstrukcijo
Pri tej operaciji odstranimo žlezno tkivo in maščevje dojke, ob tem pa ohranimo čim več kože in včasih tudi prsno bradavico. Operacijo nadaljujejo rekonstruktivni kirurgi, ki opravijo takojšnjo rekonstrukcijo dojke (oblikujejo novo dojko), bodisi z lastnim tkivom, vsadkom ali s kombinacijo obeh. Ob koncu operacije kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani navadno nekaj dni.
Invazivni rak dojk se lahko preko limfnih žil širi v področne (največkrat pazdušne) bezgavke, zato z operacijo dojke opravimo še odstranitev ene ali več področnih bezgavk. S tem ne le odstranimo morebitne zasevke v področnih bezgavkah, ampak dobimo tudi pomembno informacijo o razširjenosti bolezni, ki vpliva na izbiro zdravljenja po operaciji.
Biopsijo varovalne bezgavke opravimo, kadar pred operacijo nismo dokazali zasevkov v pazdušnih bezgavkah (zasevke v pazdušnih bezgavkah dokažemo s prosto ali ultrazvočno vodeno punkcijo sumljivih bezgavk). Bolnici zjutraj na dan operacije ali dan pred operacijo vbrizgamo radioizotop na dve mesti ob tumorju, ki po limfnih žilah potuje do varovalne bezgavke. Na oddelku za nuklearno medicino s pomočjo gama kamere varovalne bezgavke označijo na kožo. Nekaj minut pred operacijo lahko ob tumor vbrizgamo še modrilo, ki po limfnih žilah prav tako potuje do varovalne bezgavke, ki se tako modro obarva.
Varovalne bezgavke (prve bezgavke, kamor zaidejo rakave celice) se večinoma nahajajo v pazduhi, le zelo redko tudi ob notranji mamarni arteriji, ki se nahaja ob prsnici. Nad označenim mestom v pazduhi (in/ali ob prsnici v primeru, da se varovalne bezgavke nahajajo le ob notranji mamarni arteriji) napravimo nekaj centimetrov velik rez, skozi katerega poiščemo radioaktivne in/ali modre bezgavke ter jih odstranimo. Pri odstranitvi celotne dojke varovalne bezgavke iz pazduhe med operacijo pošljemo na hitri test. Če je negativen, operacijo zaključimo, če je izvid pozitiven, pa operacijo nadaljujemo z odstranitvijo pazdušnih bezgavk. Pri odstranitvi pazdušnih bezgavk odstranimo enega, dva ali vse tri nivoje pazdušnega maščevja z bezgavkami. Ob koncu operacije kirurg v rano vstavi dren, ki ostane v rani lahko nekaj tednov.
Neinvaziven rak dojk
Neinvazivni rak dojk navadno ni tipen. Največkrat ga odkrijemo z mamografijo in potrdimo z debeloigelno biopsijo. Pri neinvazivnem raku dojk so rakave celice prisotne le v epiteliju izvodil ali mešičkov žleznega tkiva in ne prodirajo skozi ovojnico epitela. Dokler so rakave celice pod to ovojnico, ne morejo prodreti v limfne in krvne žile in zato tudi ne morejo tvoriti zasevkov.
Kljub temu, da neinvazivni rak ni zmožen tvoriti zasevkov, v določenih primerih poleg operacije dojk (ohranjevalna ali mastektomija) opravimo tudi operacijo področnih bezgavk. Po odstranitvi pazdušnih bezgavk imajo bolnice lahko različne težave, kot so: omejena gibljivost rame, motena občutljivost kože v pazduhi in nadlakti, pogostejše otekanje roke (limfedem), večjo občutljivost celotne roke za okužbe in kronične bolečine.