Združenje Europa Donna Slovenija že šesto leto zapored obeležuje svetovni dan raka jajčnikov, ki je tudi v Sloveniji priložnost za osveščanje in večjo prepoznavnost bolezni, za katero pri nas zboli okoli 140 žensk letno. Rak jajčnikov ima najnižjo stopnjo preživetja od vseh ginekoloških rakavih obolenj, njegovi simptomi so neznačilni in težje prepoznavni, učinkovitega presejanja ni, zato je rak jajčnikov pogosto diagnosticiran šele v napredovalem stadiju bolezni.
V združenju ob 8. maju, svetovnem dnevu raka jajčnikov opozarjamo na pomen skrbi za svoje zdravje in zgodnjega odkrivanja sprememb. Za rak jajčnikov so značilni nespecifični simptomi, ki jih ženske pripisujejo slabšemu počutju ali drugim obolenjem. Poleg vzdrževanja dobre psihofizične kondicije z redno telesno dejavnostjo in uravnoteženo prehrano so pomembni tudi redni ginekološki pregledi in opazovanje lastnega telesa. Ženske naj bodo pozorne na spremembe v prebavi (kot na primer zaprtje) ter pogostosti uriniranja, nenadno pridobivanje ali izgubo telesne teže, povečanje obsega trebuha in občutek napihnjenosti, vztrajajočo bolečino v spodnjem delu trebuha ter nepojasnjeno utrujenost. Pomembno je, da se ob dalj časa trajajočih težavah posvetujejo z izbranim ginekologom.
V času, ko ga zaznamujejo ukrepi za preprečevanje širjenje okužbe s covid-19 smo pripravili serijo pogovorov s strokovnjaki, ki so dostopni na Youtube kanalu Združenja Europa Donna Slovenija. Specialist ginekologije asist. dr. Sebastjan Merlo z Onkološkega inštituta Ljubljana je spregovoril o dejavnikih tveganja in znakih, na katere morajo biti ženske pozorne. Onkolog internist doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta Ljubljana je predstavil diagnostiko in zdravljenje raka jajčnikov ter opisal kako sledijo bolnicam po končanem zdravljenju. Specialistka klinične genetike in javnega zdravja doc. dr. Mateja Krajc z Onkološkega inštituta Ljubljana je razložila kateri geni so povezani z višjo ogroženostjo za pojav raka jajčnikov in predstavila pomen genetskega testiranja pri ženskah z dedno ogroženostjo za nastanek raka jajčnikov. Izr. prof. dr. Vedran Hadžić s Fakultete za šport je pojasnil, kako gibanje vpliva na kakovost življenja po diagnozi in kakšno telesno dejavnost priporoča ženskam po zdravljenju raka. Vodja sekcije za bolnice z raki rodil Anita Štricelj pa je povedala, kje lahko ženske, ki se soočajo z diagnozo, zdravljenjem raka jajčnikov poiščejo pomoč in kakšne aktivnosti so jim na voljo v Združenju Europa Donna Slovenija.
V Združenje Europa Donna Slovenija so se v vseh teh letih delovanja vključevale tudi ženske, ki so zbolele za raki rodil. V združenju so našle pomoč in podporo ter možnost za različne aktivnosti in druženje. Poleg tega rak dojk in rak rodili povezuje tudi eden od dejavnikov tveganja. Okvara gena BRCA1 in BRCA2, ki se prenaša z dedovanjen, lahko povzroči, da za rakom dojk in rakom jajčnikov zboli več družinskih članov. Zato smo leta 2015 razširili svoje delovanje tudi na podporo ženskam, ki so zbolele za raki rodil, leta 2018 pa v ta namen ustanovili tudi sekcijo za podporo bolnicam z raki rodil, ki jo bo vodila Anita Štricelj. Raki rodil predstavljajo velik delež rakavih obolenj pri ženskah. So raznovrstna skupina bolezni in obsegajo rak materničnega vratu, rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov ter rak zunanjega spolovila in nožnice. Pojavnost, ozdravljivost in preživetje se med posameznimi raki rodil močno razlikujejo glede na prizadeti organ, razširjenost bolezni, odgovora na zdravljenje in psihofizičnega stanja bolnice.