Sprva so za zdravljenje raka uporabljali rentgenske naprave, več kot stoletni razvoj stroke pa nam danes omogoča obsevanje s sodobnimi linearnimi pospeševalniki in sodobnimi tehnikami obsevanja. Slednje nam omogočajo, da v obsevalno polje vključimo tkivo, ki ga je zaradi bolezni treba obsevati, zdrava tkiva pa v kar največji meri zaščitimo pred žarki.
Obsevanje dojke sledi začetnemu operativnemu zdravljenju, oziroma je na vrsti po kemoterapiji, če je ta indicirana, skoraj pri vseh bolnicah po ohranitveni operaciji dojke ter pri nekaterih bolnicah po odstranitvi cele dojke.
Znano je, da po odstranitvi tumorja lahko v dojki ali prsni steni ostanejo rakave celice, iz katerih lahko ponovno zraste tumor. Namen obsevanja je torej uničiti te celice in s tem preprečiti lokalno ponovitev bolezni. Z dopolnilnim obsevanjem pri bolnici z invazivnim rakom dojke zmanjšamo možnost za ponovitev bolezni v oboleli dojki za približno dve tretjini, pri neivazivnih tumorjih pa za polovico. Kadar kirurška odstranitev tumorja ni mogoča, je namen obsevanja uničenje rakavih celic, ki sestavljajo tumor.
Zdravljenje načrtuje in vodi zdravnik radioterapevt ob sodelovanju medicinskih fizikov, dozimetristov in inženirjev radiologije. Znanje in sodelovanje vseh omenjenih strok omogočata varno obsevanje.
Vsaka bolnica ima pred obsevanjem postopek priprave na obsevanje, ki je se sestavljen iz enega ali dveh obiskov na tako imenovanem simulatorju. To je naprava, ki nam omogoča, da telo nastavimo v enako lego, kot jo bo imelo kasneje na obsevalnem aparatu, hkrati pa si del telesa, ki ga želimo kasneje obsevati, lahko tudi slikovno prikažemo. S pomočjo dobljenega slikovnega prikaza oblikujemo obsevalno polje in nato izdelamo obsevalni načrt – plan, ki je prilagojen anatomiji bolničinega telesa in razširjenosti njene bolezni. Na simulatorju na telo zarišemo črte, ki nam omogočajo, da telo na obsevalni mizi vsak dan nastavimo v enako lego. Te črte niso trajne, po končanem obsevalnem zdravljenju jih bolnice lahko odstranijo.
Zdravljenje z obsevanjem traja skupaj od tri do sedem tednov, pet dni v tednu (od ponedeljka do petka). Tako dolgo je, ker je za uničenje vseh rakavih celic v obsevanem področju potreben določen obsevalni odmerek (doza). Da bi preprečili hujše poškodbe zdravih tkiv, je treba celotni odmerek razdeliti v več majhnih dnevnih odmerkov. Zdrave celice si v času med dvema obsevanjema opomorejo oziroma morebitne majhne poškodbe lahko popravijo. V rakavih celicah je ta sposobnost zmanjšana, poškodbe se v njih kopičijo in vodijo v njihovo uničenje.
Posamezen dnevni odmerek sevanja ter skupni prejeti odmerek (seštevek dnevnih odmerkov sevanja) predpiše radioterapevt glede na vrsto in razširjenost rakave bolezni, morebitne pridružene načine zdravljenja ter anatomske lastnosti obsevanega področja.
Kot vsako zdravljenje ima tudi zdravljenje z obsevanjem neželene stranske učinke. Najpogosteje se pojavijo spremembe na koži – radiodermatitis. Intenzivnost je odvisna od številnih dejavnikov, ki so povezani z zdravljenjem (predhodna kemoterapija, tehnika obsevanja…) in bolnikom samim (kakovost kože, starosti bolnice…). Koža lahko postane suha, pordela, nekoliko srbeča in se kasneje drobno in suho lušči ter se nekoliko temneje obarva. Najizrazitejše so v predelu pazduhe in v gubi pod dojko ter pri bolnicah, ki se močno potijo, pri močnejših osebah in pri tistih, ki se sočasno zdravijo s sistemsko onkološko terapijo. Te spremembe po končanem obsevalnem zdravljenju postopno izzvenijo. Manjša razlika v obarvanosti kože glede na kožo v okolici lahko po zdravljenju vztraja oziroma ostane trajna. Po zaključenem obsevanju je dojka lahko na otip čvrstejša kot nezdravljena dojka.
Med obsevanjem so predvidene redne kontrole pri radioterapevtu, ki bo če je potrebno predpisal ustrezno mazilo za nego obsevane kože in ob tem dal navodila za pravilno nego ter tudi odgovoril na morebitna vprašanja. Tudi po zaključenem obsevalnem zdravljenju bolnica prejme mazilo za nego kože, ki ga lahko uporablja večkrat na dan tudi več mesecev po obsevanju.
Kopanje v bazenih ali obisk savne prva dva meseca po obsevanju odsvetujemo. Vsaj eno leto po obsevanju odsvetujemo sončenje obsevanega predela, kasneje pa je potrebno uporabljati kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem.
Več o obsevanju v publikaciji Onkološkega inštituta Ljubljana Zdravljenje raka dojke z obsevanjem.