Na trenutke sem se zbala, da moje telo ne bo več dolgo zdržalo.
Rekonstrukcija dojke po odstranitvi rakave je postopek uspešne rehabilitacije, pomembno vpliva na telesno podobo, vitalnost, ženskost in kakovost življenja. Vi ste imeli poseg leta 2016, vendar vas je kmalu začelo nenavadno boleti po telesu, kajne? Ali lahko laično opišete nekatere svoje zaznave?
Bolečine so se pojavljale pod lopatico, v ramenih, medenici, vratu, nogah, vse bolj pekoče v predelu žrela in ust, izpadati so mi začeli lasje. Začelo se je postopoma, kot bi okovje plast za plastjo vse globlje prodiralo vame in me krčilo. Prišla sem do točke, ko sem se počutila zelo slabo. Že po nekaj urah sem bila močno izčrpana. Seveda sem kar nekaj časa delovala po stari navadi, da se moram potruditi, pa se bom že navadila in utrdila, kot je pri meni prej »delovalo«. Pri hoji sem uporabljala pohodne palice, da sem lahko hodila dlje, kar je bila velika napaka, saj tako iz telesa ne dobiš realnih občutkov utrujenosti. A to vem zdaj, takrat nisem. Ne glede na to, da sem delovala z močjo volje, boljšega počutja ni bilo.
Z neustavljivo voljo ste skušali iti naprej, a so vas bolečine vse bolj slabile,
kajne?
Zelo močna volja je bila pomembna, seveda me je kdaj potegnilo tudi v obup. Bilo je že toliko omejitev in stvari, ki jih nisem mogla več početi. Ne govorim o adrenalinskih športih, temveč zaradi bolečin nisem mogla s kolegico niti na kavo po službi. Na začetku sem iskala izgovore, ker se mi je zdelo, da zdrav človek tega sploh ne more razumeti, sčasoma sem povedala, da daljšega sedenja ne zmorem. Takrat sem začela razmišljati za nazaj in spomnim se, kako sem si med prejemanjem kemoterapij, ki sem jih dobivala na tri tedne, vsakič znova popolnoma opomogla in pred novim odmerkom prehodila več kilometrov. Ker so se bolečine stopnjevale med vožnjo z avtom, sem razmišljala, kako sem leta 2018 še vozila na Pokljuko, ko je sin tekmoval v biatlonu, medtem ko so me naslednje leto kdaj že krajše razdalje ali nekaj malega aktivnosti tako izčrpale, da sem potrebovala več dni počitka. Leta 2019 sem bila na URI Soča sprejeta v pettedenski program za obvladovanje kronične bolečine. Tam sem se prvič začela zavedati, da je aktivnosti preveč, če je po koncu gibanja bolečina močnejša kot pred vadbo. Opazovala sem, koliko časa lahko hodim, da se bolečina ne poveča. Moj domet hoje je bil 12 minut – v obe smeri. To mi je bilo težko sprejeti. Prav tako dejstvo, da so na pregledih moje težave in neznosne bolečine povezovali s stranskimi učinki zdravil, ki jih še vedno jemljem za obvladovanje raka.
Od kod ste jemali moč, da ste se po zdravljenju raka več let spopadali s še eno preizkušnjo?
Še sama sebi se čudim, od kod mi moč, da po toliko neuspehih z raznimi terapijami in posledično občutki nemoči nisem obupala. Zavedala sem se, da takšne bolečine ne morejo biti naključne, saj me je večkrat tako močno stiskalo, kot bi me hotelo zlomiti. Na trenutke sem se zbala, da moje telo ne bo več dolgo zdržalo. Obenem sem bila v stiski ob misli na sina, ki odrašča v res krasnega fanta in si želim biti še dolgo ob njem. Verjetno me je res gnala silna želja po življenju in da bi se končno spet gibala lahkotno. Spomnim se, mislim, da je bilo pred štirimi leti, ko mi je bilo po pregledu tako hudo, ker spet niso ugotovili nič, da sem najprej začutila močan obup, potem pa se je spremenil v nekakšen naval moči in odločila sem se, da bom sama našla vzrok za vse slabše počutje. Prva knjiga od mnogih, ki sem jih prebrala s tega področja, je Ozdravimo bolečine telesa dr. Johna E. Sarna. Takrat sem prvič slišala za metodo AEQ, ki mi je kasneje pomagala bolje začutiti in razumeti dogajanje v telesu.
Ali v vsem tem času nihče ni pomislil, da bi bile vaše težave z zdravjem lahko povezane z vsadki?
Ne, nihče ni tega povezal z vsadki. Oktobra 2021 sem pridobljeno znanje o delovanju telesa začela povezovati – pri izvajanju vaj AEQ, ki sem jih delala leže na tleh, sem začutila, da vsi vleki, utesnitve in bolečine izhajajo iz prsnega koša. Bil je izjemno trd in stisnjen, zato sem imela hude težave tudi z dihanjem. Posledično sem bila zelo utrujena pri najmanjšem naporu. Da bi prišla prej na vrsto, sem se naročila na samoplačniški pregled pri prof. dr. Urošu Ahčanu. Potrdil je, da so silikonski vsadki lahko vzrok za moje počutje. Napotil me je na Polikliniko, kjer deluje Študija za vsadke. Podobno stanje in bolečine kot jaz opisuje po rekonstrukciji več bolnic po raku dojke, prav tako tudi zdrave ženske, ki imajo vstavljene silikonske vsadke zaradi želje po povečanju dojk. Preiskave so potekale med epidemijo covida-19 in vse je trajalo malo dlje. V tem času sem za tri mesece nehala jemati zdravila proti raku, vendar se je moje stanje kljub temu iz dneva v dan močno slabšalo, torej zdravilo ni bilo vzrok za moje počutje. Januarja 2022 sem se že zelo težko gibala in tudi dihala. Zaradi bolečin nisem mogla ne sedeti ne stati, hoja je bila zelo otežena in odhod na pregled je bil prava muka. Po izvedenih preiskavah, pri katerih tudi slikanje silikonskih vsadkov z MRI ni pokazalo posebnosti, sem bila ponovno na pregledu pri prof. dr. Ahčanu. Takrat sem znala že zelo podrobno opisati bolečine, vleke ter skrajšave in utesnitve po telesu. Svoje ugotovitve sem mu na njegovo prošnjo poslala in bodo zajete v Študiji za vsadke. Zelo se je zavzel zame in mi dejal, naj le povem ženskam s takšnimi težavami, da lahko k njemu v UKC Ljubljana pridejo z napotnico in jih bo pogledal.
Kako pa je bilo potem?
Operirana sem bila 2. februarja 2022. Ugotovili so granulomsko vnetje, trde kapsule in nekaj rumenorjavega tkiva. Na mestu vsadkov so se rebra upognila navznoter in posledično deformirala prsni koš, kar je povezano tudi z vleki mišic, tetiv ter drugimi mehkimi tkivi v zgornjem in spodnjem delu telesa. Stanje se mi počasi izboljšuje, tudi vdrte kosti dobivajo drugačno podobo, saj dnevno uporabljam tudi znanje in tehnike, ki sem se jih naučila v želji odkriti vzrok svojih težav. Želela bi, da bi šlo hitreje na bolje, predvsem da bi imela več energije za lepe stvari, ki me veselijo. Ko pomislim, da se je moje telo skoraj šest let krčilo in upogibalo pod pritiski vsadkov in vnetja, pri tem pa mi nihče ni znal pojasniti, kje je vzrok mojih težav, ali me napotil na pregled k plastičnemu kirurgu, si rečem: »Tanja, odlično ti gre. Užij vsak trenutek življenja.« Po vsem času od operacije in po številnih fizioterapijah, moje telo počasi pridobiva življenjsko energijo, ki je toliko let odtekala, kar je povzročilo tudi izgorelost telesa.
Vemo, da preteklosti ne moremo spreminjati in tisti »kaj pa če …« jemlje energijo in po nepotrebnem muči od znotraj. A vam je pomembno odpreti razpravo in osveščati o posledicah, ki jih lahko povzročijo silikonski vsadki.
Moja želja je, da bi bile vse ženske pred posegom s silikonskimi vsadki poučene o možnih zapletih in morebitnih boleznih, ki jih lahko povzročijo. Kot sem seznanjena, je v okviru Študije za vsadke v pripravi brošura, ki bo te podatke vsebovala. Sama sem bila na konziliju obveščena edino o tem, da mi bo razširjevalec tkiva (vstavijo ga nekaj časa pred vsadkom) pomagal nekoliko zaščititi rebra pred obsevanjem. To pa še zdaleč ni vse, kar se lahko zgodi po vstavitvi silikonskega vsadka. Prav tako je čas, da se začne tovrstne zaplete skrbno beležiti in o njih poročati. Vsak zaplet ni le številka, ampak življenje ženske, ki lahko kljub še tako močni volji postane neznosna muka, kot se je zgodilo meni.
Pišeta: Klavdija Miko in Tanja Zajc